S. p. ali d. o. o.: osebno premoženje je pomembnejše od davčne stopnje

Pri izbiri med s. p. in d. o. o. najprej ocenite, kolikšen dolg ali škodo lahko povzroči dejavnost. Primerjava portala SPOT razliko postavi jasno: samostojni podjetnik odgovarja z osebnim premoženjem, pri družbi pa je premoženje družbenika praviloma ločeno od premoženja podjetja.

Če lahko poslovna obveznost resno prizadene vaše zasebno premoženje, je omejitev odgovornosti močnejši razlog za d. o. o. od razlike v davčni stopnji. Pri manjšem tveganju odločitev bolj določata način uporabe dobička in strošek poslovanja: s. p. omogoča neposredno razpolaganje z zaslužkom, družba pa loči denar za poslovanje od denarja za lastnikovo porabo.

Ko dolg preseže sredstva podjetja

S. p. je fizična oseba, ki opravlja dejavnost, zato za poslovne obveznosti ne odgovarja le s sredstvi, namenjenimi poslu. Terjatev dobavitelja ali odškodninski zahtevek lahko prizadene tudi drugo podjetnikovo premoženje. Pri dejavnosti, kjer lahko posamezna napaka povzroči veliko škodo, je zato treba primerjati možno izgubo s tem, kar bi podjetnik osebno tvegal, ne zgolj letnega davka.

D. o. o. je ločena pravna oseba, vendar ta ločitev ne odpravi vsake osebne izpostavljenosti. Pregled računovodske družbe abbo med pomembnimi izjemami navaja osebno poroštvo, zlorabo družbe in odgovornost poslovodstva za kršitev dolžnosti. Če družbenik osebno jamči za posojilo ali drugo obveznost, je treba to jamstvo pri odločitvi obravnavati posebej; oznaka d. o. o. sama ne spremeni vsebine podpisane zaveze.

Komu pripada denar po koncu leta

Samostojni podjetnik z zasluženim denarjem razpolaga neposredno. Če davčno osnovo ugotavlja po dejanskih prihodkih in odhodkih, se dohodek iz dejavnosti obdavči glede na ugotovljeni poslovni rezultat, ne glede na to, ali denar prenese na osebni račun. Pustiti ga za naslednji nakup opreme zato samo po sebi ne pomeni odloga dohodnine.

Pri d. o. o. denar ostane premoženje družbe. Lastnik lahko prejema plačilo za delo ali delež v dobičku, vendar gre za različni podlagi z različnimi davčnimi in prispevkovnimi posledicami. Plačilo za delo je lahko odhodek družbe, izplačilo dobička pa sledi obdavčitvi dobička na ravni družbe. Kdor večino ustvarjenega zneska redno potrebuje za življenje, mora primerjati denar po vseh obveznostih, ne zgolj davek, ki ga plača podjetje.

Davčna stopnja je šele del izračuna

Splošna zakonska stopnja davka od dohodkov pravnih oseb je 19 %, vendar FURS za davčne osnove v letih 2024–2028 navaja začasno 22-odstotno stopnjo. Starejša primerjalna tabela s splošno stopnjo zato ni primerna za izračun davka družbe v tem obdobju. Če obdavčeni dobiček ostane v družbi, davek na dividendo tedaj še ne nastane.

Ko slovenska družba dobiček izplača družbeniku, ki je fizična oseba, se pojavi še druga raven obdavčitve. Pojasnilo FURS o dividendah določa, da slovenski izplačevalec praviloma odtegne 25-odstotno dohodnino. Pri s. p. z dejanskimi odhodki dohodek vstopa v letno dohodninsko osnovo in je obremenitev odvisna tudi od drugih dohodkov ter olajšav. Normirani s. p. uporablja drugačen način določanja osnove iz prihodkov, zato ga iz samega podatka o dobičku ni mogoče pošteno umestiti v isti račun.

Štirje pogojni primeri z enakim dobičkom

V vseh primerih predpostavimo 40.000 evrov letnega presežka po poslovnih odhodkih, pred davkom, prispevki in plačilom za delo lastnika. Za poenostavitev predpostavimo, da ta znesek pri d. o. o. ustreza tudi davčni osnovi. Prispevkov in osebnih olajšav ne vključujemo, zato izračuni pokažejo učinek davka družbe in izplačila dividende, ne celotnega razpoložljivega dohodka ustanovitelja. Isti presežek sam po sebi ne pove, koliko prispevkov ali dohodnine bo plačal samostojni podjetnik.

1. Majhno tveganje, ves dobiček za zasebno porabo. Podjetnik potrebuje skoraj ves zaslužek zase in nima večjih pogodbenih obveznosti. Pri d. o. o. od 40.000 evrov po 8.800 evrih davka ostane 31.200 evrov; po izplačilu vsega preostanka kot dividende in 7.800 evrih davka družbenik prejme 23.400 evrov. Pri s. p. dodatnega davka zaradi dviga ni, njegov končni neto znesek pa je odvisen od dohodnine in prispevkov. V tem položaju možnost odloženega davka na dividendo nima vrednosti, ker denar ne ostane v družbi.
2. Veliko tveganje, ves dobiček za zasebno porabo. Isti izračun d. o. o. da 23.400 evrov dividende po obeh davkih, vendar dejavnost zdaj lahko ustvari obveznost, ki preseže sredstva posla. Pri s. p. bi bil za tak dolg osebno izpostavljen tudi podjetnik. Celo če bi bil njegov davčni izid ugodnejši, je primerjava nepopolna brez vrednosti premoženja, ki bi lahko bilo predmet terjatve, in brez obsega morebitnega osebnega poroštva pri družbi.
3. Dobiček ostane za rast. Po davku od enake osnove d. o. o. obdrži 31.200 evrov. Ker ni izplačila dividende, denar ostane na voljo za poslovanje brez druge ravni davka. S. p. lahko denar prav tako porabi za prihodnje poslovne potrebe, vendar odločitev, da ga ne dvigne, ne odloži obdavčitve že ugotovljenega dohodka. Razlika je v času obdavčitve lastnikovega izplačila, ne v obljubi, da do njega nikoli ne bo prišlo.
4. Več lastnikov, delno izplačilo. Družbenika z enakima deležema od 31.200 evrov dobička po davku družbe izplačata polovico. Skupna dividenda je 15.600 evrov, po 3.900 evrih davka prejmeta skupaj 11.700 evrov oziroma vsak 5.850 evrov; drugih 15.600 evrov ostane družbi. S. p. je vezan na enega nosilca dejavnosti in nima poslovnih deležev za solastnika. Pri skupnem lastništvu je to samostojen organizacijski razlog za družbo, ne glede na izračun dividend.

Kapital in prispevki določajo tudi začetne stroške

Za s. p. ni predpisanega osnovnega kapitala. Navodila SPOT za ustanovitev družbe določajo najmanj 7.500 evrov kapitala, ki je po ustanovitvi na voljo družbi za poslovanje. To ni znesek, ki bi ga lastnik lahko prosto vzel za zasebne stroške. Družba ima lahko enega ali več družbenikov, kar omogoča razdelitev deležev že ob ustanovitvi.

Pravna oblika sama tudi ne pove, kolikšni bodo ustanoviteljevi prispevki. Samostojni podjetnik mora upoštevati svojo zavarovalno podlago; družbenik, ki je hkrati poslovodja, si mora urediti obvezno zavarovanje iz te funkcije, če ni že polno zavarovan po prednostni podlagi. Če si družbenik izplačuje plačo, je treba pri primerjavi upoštevati še njeno obdavčitev in prispevke ter vpliv na davčno osnovo družbe. Zato zgornji izračuni dividend ne nadomeščajo izračuna celotnega letnega dohodka.

Kdaj razlika v davku odloči

Pri majhnem poslovnem tveganju, enem nosilcu dejavnosti in redni osebni porabi zaslužka je s. p. lahko primernejši, če konkretni izračun dohodnine in prispevkov to potrdi. Kadar lahko posamezna terjatev poseže globoko v zasebno premoženje, je prednost omejene odgovornosti d. o. o. pomembnejša od manjše davčne razlike, dokler je družbenik ne izniči z osebnim jamstvom. Če dobiček ostaja za rast ali vstopajo solastniki, d. o. o. poleg ločitve premoženja ponudi tudi jasnejšo pot do zadržanja dobička in razdelitve deležev.