Duqu je zbral 1,5 milijona €: račun financira brez prodaje terjatve

Po podatkih Startup.eu je amsterdamski Duqu 24. septembra 2026 v predsemenskem krogu zbral 1,5 milijona evrov s sodelovanjem Curiosity VC in No Such Ventures. Denar bo namenil širitvi predujmov na neplačane poslovne račune in razvoju kreditne presoje. Podjetje, ki prejme predujem, računa ne proda in o financiranju ne obvesti svojega kupca.

Po poročilu Tech.eu Duqu po odobritvi sredstva nakaže v 24 urah in navaja, da avtomatizira približno 95 % postopka kreditne presoje; soustanovitelj Maas de Goede je razlog za hitrost povzel z besedami »Growth cannot wait for an invoice to be paid.« Rok za nakazilo začne teči po odobritvi. Sam zato ne pove, koliko časa mine od oddaje vloge do odločitve.

Naložba podpira financiranje in kreditno tehnologijo

Duqu razvija dve povezani dejavnosti. Podjetjem daje kratkoročni predujem na podlagi že izdanega računa, drugim finančnim ponudnikom pa želi ponuditi tehnologijo za presojo kreditnih vlog. Novi kapital je namenjen rasti obeh. Za ponudnika predujmov hitrejša obdelava vlog pomeni možnost, da obravnava tudi manjše zahteve za obratni kapital, pri katerih ročna presoja vzame razmeroma veliko časa.

Podlaga za posamezen predujem je poslovni račun za opravljeno delo ali dobavljeno blago, katerega plačilo še ni prispelo. Duqu presodi vlogo in podjetju omogoči uporabo denarja pred kupčevim plačilom. To lahko premakne trenutek, ko ima podjetje sredstva za tekoče obveznosti, ne spremeni pa kupčevega dogovorjenega roka plačila. Dolžnik na računu ostane isti poslovni kupec.

Prav ločitev med časom izplačila in časom poplačila je jedro modela. Podjetje dobi likvidnost prej, medtem ko Duqu prevzame nalogo presoje, ali je predujem glede na račun in poslovanje prejemnika sprejemljiv. Vlaganje v to presojo je zato povezano z rastjo financiranja: več vlog poveča pomen stroška njihove obdelave in kakovosti odločitev.

Račun ostane podjetju, posojilo je treba vrniti

Duqujev predujem je po pravni in denarni logiki bližje kratkoročnemu poslovnemu posojilu kot odkupu terjatve. Izdajatelj ostane lastnik računa, kupec pa še naprej plača njemu. Duqu nato prejme vračilo predujma od podjetja, ki ga je najelo. Kupcu zaradi financiranja ni treba dobiti novih plačilnih navodil ali začeti plačevati drugi družbi.

Na Duqujevem javnem opisu ponudbe je cena navedena kot 2,9 % za prvih 30 dni; če račun ostane odprt, se strošek nadalje obračunava sorazmerno po mesečni stopnji 2,9 %. Isti opis določa, da podjetje obdrži terjatev in odgovornost za vračilo posojila. Končni strošek je tako odvisen tudi od trajanja financiranja, ne zgolj od zneska na računu.

Pri klasičnem faktoringu financer terjatev odkupi. To še ne pomeni, da pri vsaki pogodbi sam nosi vso izgubo, če kupec ne plača: faktoring obstaja z regresom in brez njega. Pri Duqujevem modelu je meja drugače postavljena že na začetku, saj terjatev sploh ne preide na financerja. Če kupec zamuja ali ne plača, mora podjetje še vedno poravnati svojo obveznost do Duquja.

Razlika vpliva tudi na odnos s kupcem. Ker plačilo še naprej prihaja na račun izdajatelja, lahko podjetje uporablja predujem brez spremembe običajnega načina izterjave računa. Obenem ohrani delo, ki spremlja neplačano terjatev: spremljanje zapadlosti, pogovor s kupcem in morebitno reševanje spora o računu. Hitrejši priliv denarja teh nalog ne prenese na ponudnika predujma.

Avtomatizirana presoja ne pove, koliko odločitev je pravilnih

Duqujev navedeni delež avtomatizacije opisuje obdelavo kreditnih vlog, ne stopnje njihove odobritve ali zanesljivosti odločitev. Sistem lahko zbere in ovrednoti podatke ter pripravi presojo, vendar ta podatek sam ne razkrije, koliko vlog je napačno zavrnjenih ali odobrenih. Zato hitrost postopka in kakovost kreditne odločitve ostajata različni merili.

Pri prijavi Duqu predvideva povezavo s poslovnim bančnim računom, pregled transakcij ter preverjanje računa in kupca. Njegov opis postopka vključuje tudi človeški pregled vloge. To je pomembna omejitev trditve o avtomatizaciji: iz nje ni mogoče sklepati, da algoritem brez človeka odloči o vsakem predujmu. Prav tako ni javno razčlenjeno, pri katerih vrstah vlog človek poseže v presojo in kako se obravnava sporna odločitev.

Drugi del Duqujevega načrta je ponudba iste tehnologije bankam, posojilodajalcem in lizinškim družbam pod njihovo znamko. Ti ponudniki bi lahko vloge obravnavali po svojih kreditnih pravilih. Duqujev model tako ni odvisen samo od tega, koliko predujmov sam izplača: prihodnja uporaba presoje pri drugih ponudnikih bi bila ločena dejavnost z drugačnimi strankami in pravili tveganja.

Za podjetje, ki čaka na plačilo računa, je posledica napačne presoje lahko konkretna. Neupravičena zavrnitev mu zapre dostop do predujma; preveč sproščena odobritev pa mu lahko naloži dolg v trenutku, ko kupec zamuja. Pri širši uporabi tehnologije bo zato poleg časa obdelave pomembno tudi, kako ponudniki spremljajo izide odobrenih vlog, popravijo napake in omogočijo človeško presojo spornih primerov.

Za slovenska podjetja je zdaj najbolj oprijemljiva razlika med obema vrstama financiranja: kdo ostane lastnik terjatve in kdo mora vrniti denar, če kupec ne plača. Duqujev javni opis našteva povezave z nizozemskimi bankami, ne določa pa pogojev za podjetja s sedežem v Sloveniji. Ob širitvi ponudbe bosta prav dostopnost zunaj Nizozemske in dejanska kakovost kreditnih odločitev pokazali, kako daleč sega učinek nove naložbe.