Denarni sklad ali depozit: likvidnost in jamstvo

Če mora varčevalec ohraniti nominalno vrednost prihrankov tudi ob propadu banke, ima prednost upravičen depozit znotraj jamstvene meje. Banka Slovenije navaja jamstvo do 100.000 evrov na vlagatelja pri posamezni banki ali hranilnici s sedežem v Sloveniji. Enote denarnega sklada niso bančna vloga in tega jamstva nimajo.

Denarni sklad je možnost za tistega, ki sprejme nihanje vrednosti v zameno za tržni donos in možnost odkupa enot. Evropska komisija ga opisuje kot tržno alternativo depozitu, ki zagotavlja kratkoročno financiranje z naložbami v kakovostne dolžniške instrumente z nizkim tveganjem. Dostop do denarja je lahko pri obeh možnostih razmeroma prožen, vendar je pri skladu izplačani znesek odvisen od vrednosti naložbe ob odkupu.

Terjatev do banke ali enote sklada

Depozit je terjatev do banke. Banka mora vrniti glavnico in plačati obresti v skladu s pogodbo; če postane vloga nerazpoložljiva, za upravičeni del velja sistem jamstva. Pri denarnem skladu varčevalec kupi enote, katerih vrednost izhaja iz portfelja instrumentov. Njihova prodaja lahko prinese več ali manj od vplačila.

Pri vezanem depozitu je obrestna mera določena za dogovorjeno obdobje in pod pogodbenimi pogoji. Donos sklada se spreminja skupaj z donosi in cenami instrumentov v portfelju, zmanjšujejo pa ga tudi stroški. Prikaz preteklega donosa zato ni enakovreden pogodbeni obrestni meri. Tudi če sklad nalaga pretežno v kratkoročne instrumente, kratka ročnost sama po sebi ne zagotovi nespremenjene vrednosti enote.

Jamstvo pri 10.000, 50.000 in 120.000 evrih

Dve ločeni banki ponazarjata, da se jamstvena meja za upravičene vloge uporablja pri vsaki banki posebej.

Primerjava je pogojna: ena oseba pri obravnavani banki nima drugih vlog, depozit je upravičen do jamstva, posebne izjeme za začasno visoka stanja pa niso upoštevane. Zneski pomenijo začetno glavnico. Pri dejanskem izračunu se pri isti banki upoštevajo tudi druga upravičena stanja in pripadajoče obresti.

10.000 evrov: celotna glavnica depozita je znotraj običajne jamstvene meje. Pri skladu jamstva za glavnico ni; izkupiček določa vrednost enot ob odkupu.
50.000 evrov: tudi ta depozit je v celoti znotraj običajne meje. Enak vložek v sklad je še vedno naložba, izpostavljena tržni vrednosti instrumentov in njihovim izdajateljem.
120.000 evrov: pri eni banki je po običajni meji zajamčenih največ 100.000 evrov začetne glavnice, 20.000 evrov pa je zunaj nje. Razdelitev med dve pravno ločeni banki lahko celotno začetno glavnico postavi znotraj ločenih jamstvenih meja, če pri njiju ni drugih vlog. Prenos v sklad takšne meje ne ustvari.

Jamstvena meja velja na vlagatelja pri posamezni banki, ne na pogodbo ali račun. Depozit, sredstva na transakcijskem računu in druge upravičene vloge iste osebe pri isti banki se seštevajo. Dve različni ponudbi iste banke zato ne pomenita dveh ločenih jamstev; pri razdelitvi večjega zneska je odločilna pravna identiteta banke.

Likvidnost: odkup ni isto kot razpolaganje z gotovino

Enote denarnega sklada je praviloma mogoče zahtevati v odkup, vendar zahteva še ne pomeni takojšnjega nakazila po vnaprej znani vrednosti. Rok izplačila določajo pravila sklada, izkupiček pa je vezan na vrednost enot. ESMA je opisala likvidnostne težave denarnih skladov marca 2020, ko so se zahteve vlagateljev za odkup povečale, instrumente v portfeljih pa je bilo teže prodati.

Pri vezanem depozitu je omejitev drugačna: pogodba lahko predčasni dvig izključi ali zanj določi manj ugodne obresti. Denar na bančnem računu na vpogled je navadno dostopnejši od vezanega depozita, vendar je lahko drugače obrestovan. Zato oznaka »likvidno« sama ne pove dovolj. Pomembno je, kdaj je denar dejansko na voljo, ali se ob zgodnjem izstopu spremeni donos in ali je mogoče vnaprej poznati znesek izplačila.

Tri različna tveganja

Kreditno tveganje pri depozitu zadeva banko, ki varčevalcu dolguje denar. Jamstveni sistem omeji posledice njene nezmožnosti izplačila za upravičeni del vloge. Pri skladu je kreditno tveganje povezano z izdajatelji instrumentov v portfelju. Razpršitev lahko zmanjša odvisnost od posameznega izdajatelja, ne more pa odpraviti vseh izgub.

Tržno tveganje je posebej pomembno pri skladu: spremembe obrestnih mer, kreditnih pribitkov in cen instrumentov se lahko odrazijo v vrednosti enot. Likvidnostno tveganje pomeni, da prodaja instrumentov ali izplačilo vlagatelju v zahtevnih razmerah poteka težje. Jamstveno tveganje je ločeno vprašanje: pri upravičenem depozitu je zaščiten določen znesek terjatve do banke, pri enotah sklada pa varčevalec nosi rezultat naložb.

Davek lahko obrne vrstni red donosov

Za slovenskega davčnega rezidenta se obresti od depozitov pri bankah in hranilnicah v Sloveniji ali drugi državi EU obravnavajo drugače kot dobiček ob prodaji enot sklada. Po pojasnilu FURS o obrestih so takšne depozitne obresti obdavčene le v delu nad 1.000 evrov v letu, obdavčljivi del pa po 25-odstotni stopnji. Meja se nanaša na prejete obresti, ne na položeno glavnico; ob njenem preseganju je potrebna davčna napoved.

Pri prodaji investicijskih kuponov sklada se praviloma ugotavlja dobiček iz kapitala kot razlika med vrednostjo ob odsvojitvi in pridobitvi, ob upoštevanju pravil za stroške. FURS za investicijske kupone navaja osnovno 25-odstotno stopnjo, njeno znižanje z daljšim imetništvom in obveznost napovedi tudi ob izgubi. Oprostitev za prvih 1.000 evrov depozitnih obresti se na dobiček od prodaje enot ne prenese.

Višji bruto donos sklada zato še ne pomeni višjega neto izkupička. Pri depozitu je mogoče iz pogodbenih pogojev izračunati obresti za izbrano obdobje; pri skladu je prihodnja prodajna vrednost enot neznanka. Smiselna primerjava mora pri obeh vključiti stroške in ustrezno davčno obravnavo, pri skladu pa ohraniti več možnih izidov namesto ene obljubljene številke.

Katera možnost ustreza namenu prihrankov

Za denar, katerega nominalna vrednost mora biti ob določenem roku predvidljiva, je upravičen depozit znotraj jamstvene meje jasnejša izbira, če se rok vezave ujema s časom, ko bo denar potreben. Pri večjem znesku je treba v presojo vključiti vse vloge pri isti banki. Denarni sklad je smiseln za del prihrankov, pri katerem je varčevalec pripravljen sprejeti spremembo vrednosti in pogoje odkupa zaradi možnosti drugačnega neto donosa.

Preberite tudi: