Faktoring ni le provizija: pri izračunu ne spreglejte zadržanega denarja

Strošek faktoringa dobite tako, da seštejete obresti, faktorinško provizijo in druga dogovorjena nadomestila. Za izračun takojšnjega nakazila od bruto vrednosti terjatve ločeno odštejte zadržani del in stroške, ki jih faktor odtegne ob izplačilu. Portal SPOT v opisu postopka faktoringa pojasnjuje, da je prvo nakazilo običajno zmanjšano za strošek faktoringa in zadržana sredstva.

Razlika med vrednostjo računa in prvim nakazilom zato ni nujno v celoti cena financiranja. Zadržani del je znesek, ki ga podjetje sprva ne dobi na račun; ob izpolnjenih pogodbenih pogojih ga lahko prejme pozneje. Pri izračunu sta pomembna oba podatka: skupni strošek pove, koliko podjetje plača, prvo nakazilo pa, koliko denarja ima takoj na voljo.

Katere podatke potrebujete iz ponudbe

Zapišite bruto znesek terjatve, odstotek zadržanih sredstev, obrestno mero, predvideno trajanje financiranja, provizijo in strošek odobritve. Pri obrestih in proviziji preverite tudi osnovo za obračun: odstotek od celotnega računa da drugačen rezultat kot enak odstotek od zneska, ki ga faktor dejansko financira. Ponudba mora pokazati še, kateri stroški se odtegnejo ob prvem nakazilu in kateri zapadejo pozneje.

V pojasnilih OTP banke o faktoringu so kot običajne stroškovne sestavine navedeni obrestna mera, faktorinška provizija in strošek odobritve; banka navaja tudi, da navadno zadrži od 5 do 10 % bruto zneska fakture do končnega plačila dolžnika. Ta razpon opisuje prakso navedene banke, ne splošnega pravila za vsako pogodbo. Višina stroška je odvisna tudi od bonitete prodajalca in kupca, ročnosti, zneska odkupa ter zavarovanja, zato zgolj objavljen odstotek provizije ne zadošča za izračun konkretnega posla.

Letno obrestno mero je treba preračunati na čas, ko je denar financiran. Pri enostavnem obračunu velja: obresti = obrestovana glavnica × letna obrestna mera × število dni / število dni v obračunskem letu. Dnevno osnovo in začetek obrestovanja določa dogovor; za natančen izračun zato uporabite podatke iz ponudbe, ne samodejno datuma izdaje računa. Tudi zadržani delež sam po sebi ne pove, od katere glavnice bodo tekle obresti.

Dve različni številki: strošek in prvo nakazilo

Skupni strošek je vsota obresti, provizije, stroška odobritve in morebitnih drugih dogovorjenih nadomestil. Takojšnje nakazilo pa je bruto terjatev, zmanjšana za zadržana sredstva in samo za tiste stroške, ki jih faktor odtegne že ob nakazilu. Če podjetje strošek odobritve plača posebej, ga še vedno vključi v skupni strošek, vendar ga ne odšteje drugič od nakazila.

Časovni razpored je pri tem bistven. Podjetje lahko danes prejme prvi znesek, zadržani del pa šele po kupčevem plačilu in poračunu po pogodbi. Pri načrtovanju denarnega toka zato zadržanega dela ne obravnavajte kot že razpoložljivega denarja. Morebitni dodatni odbitki od poznejšega izplačila morajo biti prikazani posebej, sicer začetni izračun preceni končni prejemek.

Pogojni račun za 50.000 evrov

Naslednji izračun je izključno pogojni primer, ne ponudba ali tržna cena. Podjetje odstopi terjatev v višini 50.000 evrov, kupec pa naj bi jo plačal čez 60 dni. Predpostavimo zadržanje 10 % računa, 6 % letnih obresti od financiranega dela, provizijo 0,8 % od bruto terjatve in 150 evrov stroška odobritve. Za obresti uporabimo 365-dnevno leto; vse navedene stroške faktor odtegne ob prvem nakazilu.

1. Zadržana sredstva znašajo 50.000 € × 10 % = 5.000 €. Za financiranje pred odbitkom stroškov ostane 45.000 €.
2. Obresti za 60 dni znašajo 45.000 € × 6 % × 60 / 365 = 443,84 €.
3. Provizija znaša 50.000 € × 0,8 % = 400 €. Skupaj z obrestmi in 150 € za odobritev je skupni strošek 993,84 €.
4. Prvo nakazilo znaša 50.000 € − 5.000 € − 993,84 € = 44.006,16 €.

Če kupec plača ob predvidenem roku in faktor podjetju nato brez dodatnih odbitkov izplača ves zadržani del, podjetje pozneje prejme še 5.000 evrov. Skupni prejemek je 49.006,16 evra, razlika do nominalne vrednosti računa pa 993,84 evra. Razlika med računom in prvim nakazilom je večja, 5.993,84 evra, ker poleg stroška vključuje tudi začasno zadržan denar.

Sprememba ene predpostavke spremeni rezultat na drugem mestu izračuna. Če se kupec dogovorjenemu roku ne približa in obrestovanje traja dlje, lahko narastejo obresti. Če je provizija določena od financiranega dela namesto od bruto računa, se spremeni znesek provizije. Če strošek odobritve zapade šele pozneje, prvo nakazilo naraste, skupni strošek posla pa zaradi drugačnega časa plačila sam po sebi ne izgine.

Kako primerjati ponudbi za isto terjatev

Za primerjavo uporabite isti račun, isti predvideni datum prvega nakazila in isti pričakovani datum kupčevega plačila. Pri vsaki ponudbi ločeno izpišite prvo nakazilo, zadržani znesek, pričakovano poznejše izplačilo in skupni strošek. Nižja provizija še ne pomeni več denarja takoj, če ponudba vsebuje višje zadržanje ali druge stroške ob odobritvi.

Pomembna je tudi razlika med načini odkupa. Po pojasnilu NLB o stroških odkupa banka pri opisani storitvi ne zadrži dela računa, temveč izplača znesek fakture skupaj z DDV, zmanjšan za diskont in nadomestilo. Zato zadržanega deleža ne smete samodejno pripisati vsaki ponudbi; preverite dejanski način izplačila in poimenovanje posameznih stroškov.

Pri ponudbi z zadržanim deležem zahtevajte tudi podatek, kdaj in pod kakšnimi pogoji se ta del sprosti. Vprašajte, ali se strošek odobritve nanaša na posamezen odkup ali na širši dogovor ter kako se obračun spremeni, če kupec plača pozneje. Tako je mogoče ločeno oceniti ceno financiranja in denar, ki bo podjetju na voljo pred zapadlostjo terjatve.

Preberite tudi:

• Normirani ali navadni s. p.: dejanski stroški lahko obrnejo izračun
• Trading 212 ali IBKR: ničelna provizija lahko izgubi pri menjavi valut
• Kickstarter ali Indiegogo: enaka 5-odstotna provizija, različne možnosti uspeha