Individualni naložbeni račun: 15 let brez izplačila odloča o oprostitvi

Davčni rezident Slovenije individualni naložbeni račun (INR) odpre s pogodbo pri ponudniku iz registra Agencije za trg vrednostnih papirjev. Zakon o individualnih naložbenih računih določa, da je prvo izplačilo po najmanj 15 letih od odprtja oproščeno dohodnine, če pred tem z računa ni bilo izplačil.

Pred sklenitvijo pogodbe preverite, ali ponudnik omogoča naložbe, ki jih želite kupiti, koliko bodo stale in ali boste sredstva verjetno potrebovali pred iztekom tega roka. INR lahko odprete samo enkrat v življenju. Ponudnika je mogoče pozneje zamenjati s prenosom računa, zaprtje pa ne omogoči novega odprtja.

Kako izbrati ponudnika in odpreti račun

Začnite pri javnem registru ponudnikov INR, ki ga vodi Agencija za trg vrednostnih papirjev. Običajna banka ni nujno tudi ponudnik INR. Med registriranimi ponudniki ločite tiste, pri katerih sami oddajate naročila za nakup in prodajo, od tistih, ki v okviru gospodarjenja s finančnimi instrumenti upravljajo naložbe za vas.

1. Pri primernih ponudnikih preverite konkretne instrumente in trge, do katerih omogočajo dostop. Splošna navedba, da ponujajo sklade ali delnice, za izbiro določene naložbe ne zadostuje.
2. Pred podpisom zahtevajte podatke o stroških, davčni obravnavi in omejitvah. Primerjajte enak načrt nakupov pri vseh ponudnikih, ki pridejo v poštev.
3. Z izbranim ponudnikom sklenite pogodbo o INR. Pred odprtjem mora pri finančni upravi preveriti vaše rezidentstvo in ali ste tak račun že odprli.
4. Po odprtju nakažite denar v dovoljeni višini in nato oddajte naročilo oziroma začnite uporabljati dogovorjeno storitev upravljanja.

V pogodbi morajo biti med drugim navedeni stroški in način njihovega izračuna, vrste dovoljenih instrumentov, datum odprtja ter številka INR. Datum je pomemben za davčni rok. Prenos k drugemu ponudniku je praviloma mogoč šele po enem letu od odprtja ali zadnjega prenosa, zato je začetna izbira pomembna tudi, če kasneje načrtujete zamenjavo.

Koliko lahko vplačate

Po pojasnilih Ministrstva za finance lahko na osnovni podračun v koledarskem letu odprtja vplačate največ 20.000 evrov. Vsako naslednje koledarsko leto je meja za osnovni podračun 5.000 evrov; dodatnih 5.000 evrov lahko takrat vplačate na posebni podračun za naložbe v instrumente slovenskih izdajateljev. Skupna meja vseh vplačil na oba podračuna je 150.000 evrov.

Prva meja velja do konca koledarskega leta odprtja, ne dvanajst mesecev od podpisa pogodbe. Dodatno vplačilo na posebni podračun v tem prvem letu še ni predvideno. Omejitev se nanaša na vplačila, ne na vrednost računa: če naložbe zrastejo nad skupno mejo, jih zaradi tega ni treba prodati. Vplačila so praviloma denarna, zato obstoječega portfelja z navadnega trgovalnega računa ne morete preprosto preseliti na INR.

Katere naložbe so dovoljene

Na INR je mogoče kupovati delnice, obveznice, zakladne menice, borzno trgovane sklade (ETF) in enote skladov, ki izpolnjujejo pogoje za trženje v Sloveniji. Za delnice, obveznice, zakladne menice in ETF veljajo pogoji glede trgovanja na organiziranem trgu ali v večstranskem sistemu trgovanja v EU, EGP ali OECD. Pri skladih zakon omejuje tudi naložbeno politiko glede sedeža izdajateljev instrumentov, v katere vlagajo.

Posebni podračun ima ožji namen: dodatna vplačila so vezana na instrumente slovenskih izdajateljev. Pri skladih to zahteva natančnejši pregled pravil sklada; domače ime ponudnika samo po sebi ni merilo za upravičenost naložbe. Zakonsko dovoljen instrument tudi ni nujno v ponudbi vsakega ponudnika INR. Če želite kupiti določen ETF, delnico ali obveznico, pred podpisom preverite prav ta instrument in trg, na katerem ga ponudnik omogoča.

Primerjajte strošek celotnega obdobja

Pri primerjavi cen upoštevajte več kot odprtje računa. Forbes Slovenija je marca 2026 opozoril, da prikazane cene ponudnikov lahko izpustijo neposredne stroške KDD in Ljubljanske borze pri domačih naložbah ter tujih skrbnikov oziroma depozitarjev pri naložbah v tujini. Takrat objavljenega popusta zato ne obravnavajte kot trajne cene.

Za svoj načrt zahtevajte oceno stroška nakupa, hrambe, morebitnega upravljanja, prodaje in izplačila. Če boste vlagali večkrat po manjših zneskih, je pomembna tudi najnižja provizija za posamezno naročilo. Pri ETF in drugih skladih preverite še stroške samega sklada, ki zmanjšujejo donos, čeprav niso nujno prikazani kot nadomestilo za vodenje INR.

Pogojni primer: pri nakupu in poznejši prodaji v vrednosti po 10.000 evrov predpostavimo provizijo 0,3 odstotka za vsak posel, še 5 evrov drugih stroškov na posel in 20 evrov letnega vzdrževanja. Skupni strošek bi po petih letih znašal 170 evrov, po desetih 270 evrov in po petnajstih 370 evrov. To ni cenik ponudnika; izračun pokaže, kako se ponavljajoči strošek povečuje tudi brez dodatnega trgovanja.

Davek pri izplačilu po petih, desetih ali petnajstih letih

Prodaja naložbe in ponovni nakup z denarjem, ki ostane na INR, sama po sebi ne sprožita dohodnine. Ob izplačilu se obdavči izplačani donos, pri čemer je običajna stopnja 15 odstotkov; obračun in odtegljaj opravi ponudnik. Pri delnem izplačilu se znesek do višine pozitivne razlike med vrednostjo računa in še nevrnjenimi vplačili šteje za donos, šele presežek za vračilo vplačil.

Naslednji pogojni primer kaže tri ločene možnosti, ne zaporednih dvigov. Predpostavimo, da ste vplačali 10.000 evrov, da je vrednost računa ob celotnem izplačilu po vseh stroških 12.000 evrov in da prej niste izplačali ničesar. Donos je v vsakem primeru 2.000 evrov:

• Po petih letih znaša davek 300 evrov, zato prejmete 11.700 evrov.
• Po desetih letih je ob enakih predpostavkah davek prav tako 300 evrov in izplačilo 11.700 evrov.
• Po najmanj petnajstih letih je prvo izplačilo oproščeno dohodnine, zato prejmete vseh 12.000 evrov.

Tudi manjši zgodnejši dvig spremeni časovni načrt. Če bi pri vrednosti računa 12.000 evrov in še nevrnjenih vplačilih 10.000 evrov izplačali samo 1.000 evrov, bi se ta znesek štel za donos; obdavčen bi bil po običajni stopnji. Naslednja oprostitev bi bila mogoča šele pri izplačilu najmanj 15 let po tem predhodnem izplačilu. Rok za prvo oprostitev sicer teče od odprtja INR, ne od vsakega posameznega nakupa.

Prenos celotnega INR k drugemu ponudniku se ne šteje za izplačilo dohodka. Če vam ne ustrezajo stroški ali nabor naložb, je zato prenos drugačna odločitev kot dvig sredstev na osebni račun. Smiselnost INR je odvisna od tega, ali lahko izbrane naložbe in njihove skupne stroške uskladite z obdobjem, v katerem denarja ne boste potrebovali.