INR bi dovolil dvakrat več vplačil, slovenski podračun pa bi izginil

Ministrstvo za finance je po uradni objavi predloga 19. oktobra 2026 v javno obravnavo poslalo novelo, ki bi podvojila omejitve vplačil na individualne naložbene račune (INR) in odpravila slovenski podračun. V letu odprtja bi bilo mogoče vplačati največ 40.000 evrov, v vsakem naslednjem koledarskem letu 20.000 evrov, v celotnem obdobju imetništva računa pa 300.000 evrov.

Spremembe še ne veljajo. Evidenca na portalu eDemokracija predpis označuje kot predlog v pripravi znotraj ministrstva; pripombe je mogoče oddati do 2. novembra 2026. Za vplačilo, opravljeno zdaj, zato veljajo sedanje meje, četudi vlagatelj namerava denar vložiti šele pozneje.

Veljavne in predlagane meje vplačil

Primerjava je odvisna od leta, v katerem je bil račun odprt, in od vrste naložbe. Veljavni 5. člen Zakona o individualnih naložbenih računih določa osnovni in posebni podračun, pri čemer je dodatno vplačilo na posebnega po letu odprtja namenjeno nakupu instrumentov slovenskih izdajateljev ali Republike Slovenije. Predlog bi podračuna združil in zvišal meje:

• Koledarsko leto odprtja: zdaj največ 20.000 evrov na osnovni podračun; po predlogu največ 40.000 evrov. V letu odprtja dodatnega vplačila na posebni podračun ni.
• Vsako naslednje koledarsko leto: zdaj največ 5.000 evrov na osnovni podračun in dodatnih 5.000 evrov na posebnega za upravičene slovenske instrumente; po predlogu enotna meja 20.000 evrov za dovoljene instrumente.
• Celotno obdobje imetništva: zdaj največ 150.000 evrov vplačil na obeh podračunih skupaj; po predlogu največ 300.000 evrov.

Podvojitev letne meje po letu odprtja primerja predlaganih 20.000 evrov z današnjim seštevkom obeh podračunov, torej z 10.000 evri. Za vlagatelja, ki ne kupuje upravičenih slovenskih instrumentov, pa je današnja uporabna meja le 5.000 evrov na osnovnem podračunu. Zanj bi enotna predlagana meja pomenila večjo spremembo, kot nakazuje primerjava skupnih zneskov.

Meje se nanašajo na vplačila, ne na tržno vrednost naložb. Veljavni zakon izrecno določa, da skupna vrednost sredstev na INR ni omejena. Rast cene že kupljenih instrumentov zato ne porablja prostora za nova vplačila; tega zmanjšujejo nakazila imetnika v okviru zakonskih pravil.

Zakaj bi izginil slovenski podračun

Posebni podračun danes omogoča dodatno letno vplačilo samo za nakup instrumentov, ki jih izdajo družbe s sedežem v Sloveniji ali Republika Slovenija. Evropska komisija je Slovenijo uradno opomnila, da takšna prednost za domače instrumente ni združljiva s prostim pretokom kapitala v Evropski uniji. Ministrstvo zato predlaga odpravo pogoja, vezanega na sedež izdajatelja.

Za vlagatelja to ne pomeni konca nakupov slovenskih delnic ali obveznic na INR. Če novela obvelja, bi se denar za njihov nakup vplačeval v isti letni okvir kot denar za druge dovoljene naložbe. Spremenila bi se razporeditev dovoljenih vplačil: dodatnega prostora, rezerviranega samo za slovenske vrednostne papirje, ne bi bilo več.

Enotna meja tudi ne bi pomenila, da je na INR mogoče kupiti katerikoli vrednostni papir ali sklad. Instrument mora še vedno izpolnjevati pogoje za naložbe na INR, ponudnik računa pa določi, katere od dovoljenih instrumentov ponuja. Odprava geografskega pogoja pri posebnem vplačilu je torej ločeno vprašanje od dovoljenosti posamezne naložbe.

Kaj bi se spremenilo pri treh vplačilih

Novo odprt račun. Vzemimo pogojni primer posameznika, ki želi v letu odprtja nakazati 30.000 evrov. Po sedanjih pravilih celotnega zneska ne more vplačati na INR, ker presega mejo prvega leta. Če bi račun odprl po morebitni uveljavitvi predlaganih pravil, bi bilo takšno vplačilo znotraj nove meje. Za račune, odprte pred spremembo, iz samega predloga višjih zneskov še ni mogoče sklepati, da bo dovoljeno naknadno dopolniti že minulo koledarsko leto.

ETF v naslednjem letu. V drugem pogojnem primeru imetnik računa želi v koledarskem letu po odprtju vplačati 12.000 evrov za ETF, ki je sicer dovoljena naložba na INR, ni pa upravičen do sedanjega posebnega podračuna. Danes za tak namen ne more uporabiti dodatnega prostora za slovenske instrumente, zato celotnega zneska ne more vplačati. Predlagana enotna meja bi takšno vplačilo omogočila, če bi izbrani ETF ostal dovoljen in bi ga ponudnik vključil v svojo ponudbo.

Slovenski vrednostni papirji. Tretji pogojni primer je vplačilo 8.000 evrov v letu po odprtju računa za nakup upravičenih slovenskih vrednostnih papirjev. Danes bi lahko vlagatelj del nakazal na osnovni, preostanek pa na posebni podračun, če so izpolnjeni pogoji za oba. Po predlogu bi isti znesek sodil v enotno letno mejo. Domači instrumenti bi torej ostali med možnimi nakupi, izgubili pa bi posebej rezerviran del prostora za vplačila.

Predlog posega tudi v pravila za ETF

Novela poleg meja vplačil jasneje ureja enote premoženja in delnice skladov ETF, s katerimi se trguje na mestu trgovanja. Namen spremembe je zmanjšati možnost, da bi sklad zaradi poznejše spremembe sestave portfelja postal nedovoljena naložba na INR, kar opisuje tudi poročilo Lider.si o noveli. To je pomembno za vlagatelja, ki sklad že ima: sestava ETF se lahko spremeni tudi brez njegovega nakupa ali prodaje.

Natančnejša ureditev ETF je del istega predloga kot višje meje vplačil in odprava slovenskega podračuna. Dokler predpis ostaja v pripravi, za nova vplačila in izbiro skladov veljajo obstoječa pravila. Po izteku javne obravnave bo naslednja odločitev o besedilu novele odvisna tudi od obravnave prejetih pripomb.

Preberite tudi:

• Slovenska ali evropska znamka: napačen razred lahko izniči prihranek
• Angelski sindikat ali neposredna naložba: manjši ček preda več nadzora
• DeepL ali Google Prevajalnik: slovenščina še vedno potrebuje pregled