Lastniška zadruga ali delitev dobička: dolg spremeni račun za zaposlene

Za prenos podjetja na zaposlene je lastniška zadruga primernejša, kadar je cilj trajno kolektivno lastništvo in lahko družba iz prihodnjega denarnega toka financira odkup. Za nagrado iz ustvarjenega letnega dobička je preprostejša njegova delitev: ne ustvari kupnine za obstoječi delež, zaposlenim pa lahko prinese denar ali neposredne delnice oziroma poslovne deleže. Pri zadrugi zato o izvedljivosti pogosto odloča dolg, pri delitvi dobička pa višina razpoložljivega dobička in čas izplačila.

Obe možnosti finančno vključujeta zaposlene, vendar jim dajeta različne pravice. Član zadruge sodeluje pri upravljanju skupnega lastniškega deleža in pridobiva kapitalsko upravičenje, ki se izplačuje po zadružnih pravilih. Udeleženec pri delitvi dobička pridobi pravico, vezano na dobiček določenega poslovnega leta; lastnik postane le, če družba uporabi delniško ali družbeniško shemo. Tudi davčna obveznost zaposlenega nastane ob različnih prejemkih.

Trije cilji, dva različna denarna računa

• Prenos podjetja: lastnik proda delež lastniški zadrugi, ki kupnino financira s posojilom prodajalca ali drugega financerja. Matična družba zadrugi namenja prispevke za odplačevanje, zato mora njen denarni tok prenesti obroke tudi v slabšem letu. Zaposleni vstopijo v kolektivno lastništvo kot člani zadruge; vrednost na osebnih kapitalskih računih nastaja postopoma, davčna obveznost pa je vezana na poznejše izplačilo.
• Dolgoročno solastništvo: zadruga lahko obdrži pridobljeni delež tudi po poplačilu odkupa. Prispevki matične družbe tedaj omogočajo postopno izplačevanje upravičenj starejšim članom in pripisovanje vrednosti sedanjim zaposlenim. Pravica zaposlenega je povezana s članstvom, ne z neposrednim imetništvom delnice ali poslovnega deleža matične družbe. Ta možnost ima smisel, če želi lastnik ohraniti kolektivno lastništvo tudi ob menjavi zaposlenih.
• Letno nagrajevanje: družba razdeli del dobička poslovnega leta po denarni, delniški ali družbeniški shemi. Vladna razlaga nove ureditve navaja omejitev do 33 odstotkov letnega dobička in hkrati do 20 odstotkov letne bruto mase plač. Denarna shema ustvari obveznost izplačila brez nakupa obstoječega deleža; delniška in družbeniška lahko zaposlenim dasta neposredno lastništvo. Obdavčitev je vezana na prejeti denar oziroma delež.

Zakaj kupnina spremeni račun

Pri lastniški zadrugi je treba kupnino uskladiti s prihodnjimi zmožnostmi matične družbe. Opis modela sloESOP pojasnjuje, da zadruga delež odkupi z dolgom do prodajalca ali zunanjega financerja, družba pa ji po pogodbi zagotavlja sredstva za odplačevanje; previsoka cena ali prekratek rok lahko ogrozita likvidnost, naložbe in razvoj. Posojilodajalec nosi kreditno tveganje, vendar obremenitev denarnega toka občuti tudi podjetje, v katerem člani zadruge delajo.

Dobiček v izkazu poslovnega izida pri tem ni isto kot denar, ki ostane po tekočih obveznostih in potrebnih naložbah. Če je odplačilni načrt postavljen na optimistično rast, lahko prispevek zadrugi tekmuje z obnovo opreme, obratnimi sredstvi ali drugimi vlaganji. Pri delitvi dobička ni odkupnega dolga, vseeno pa sprejeta denarna shema zahteva likvidnost ob dogovorjenih izplačilih. Razlika je v trajanju obveznosti: kupnina veže prihodnje poslovanje, letna delitev pa izhaja iz odločitve o dobičku posameznega leta.

Med odplačevanjem odkupa se članom zadruge vrednost pripisuje na osebne kapitalske račune. Pripis še ni denar na njihovem računu; izplačevanje je odvisno od zadružnih pravil in finančnih zmožnosti. Tudi po poplačilu prodajalca lahko zato nastajajo potrebe po denarju za izplačila sedanjim in nekdanjim članom. Za primerjavo stroškov je pomembna celotna časovnica od kupnine do teh poznejših obveznosti, ne le prvi obrok prodajalcu.

Kdo je vključen in kdo odloča o deležu

Lastniška zadruga zahteva široko sodelovanje zaposlenih. Po Zakonu o lastniški zadrugi delavcev mora imeti za status najmanj pet članov, ob vložitvi vloge pa mora biti včlanjenih najmanj 75 odstotkov delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za članstvo. Vstop je prostovoljen, toda zadruga mora zakonske pogoje za status ohranjati tudi med poslovanjem. Zato model ni zasnovan kot nagrada le za nekaj izbranih zaposlenih.

Delež matične družbe je v lasti zadruge, član pa ima pravice v njej in vrednost na osebnem kapitalskem računu. Zadružna pravila določajo ključ razporejanja ter način izplačevanja; odhod zaposlenega ustavi novo pripisovanje vrednosti, že pridobljena upravičenja pa se izplačujejo postopoma. Podjetje zato lahko ohrani skupni delež med zaposlenimi tudi ob menjavi generacij, vendar mora računati na izplačila odhajajočim članom.

Pri udeležbi pri dobičku morajo biti delavci vključeni pod enakimi pogoji. Družba lahko uporabi denarno shemo, pri kateri nastane pravica do nakazila, ali shemo, pri kateri zaposleni dobijo delnice oziroma poslovne deleže neposredno. Takšna neposredna lastnina pomeni drugačna upravljavska in premoženjska upravičenja od članstva v zadrugi. Če je cilj prenos deleža sedanjega lastnika na stabilno skupno strukturo, zgolj denarna delitev dobička tega cilja ne doseže.

Davčni trenutek lahko spremeni neto prejemek

Članu zadruge se davek ne odmeri že ob pripisu vrednosti na osebni kapitalski račun. Uradna razlaga obdavčitve zadružnikov navaja obdavčitev ob izplačilu kot pri dividendah; stopnja se z dolžino članstva znižuje in je lahko po več kot 15 letih članstva ničelna. Davčna ugodnost je torej povezana z dolgo udeležbo in dejanskim izplačilom, ne z rastjo vrednosti, zapisane na računu.

Po davčnih pravilih ZUDDob-1 je denarna shema ob izplačilu v dveh enakih delih z najmanj enoletnim razmikom in zaposlitvi pri izplačevalcu ob prejemu obdavčena z dokončno 30-odstotno dohodnino, ustrezna delniška ali družbeniška shema pa ob prejemu deleža s 25-odstotno. Posebna obravnava je odvisna tudi od drugih zakonskih pogojev, med njimi pravil o plačah in enakem vključevanju. Član zadruge med članstvom ne more za dohodek iste matične družbe hkrati koristiti te posebne davčne obravnave delitve dobička.

Tudi davčna olajšava za družbo ne nadomesti potrebnega denarja: zniža davčno osnovo pod predpisanimi pogoji, kupnine ali izplačila zaposlenim pa ne poravna. Če je namen nasledstvo, je zato najprej pomembna vzdržna cena odkupa; če je namen nagrada za poslovno leto, pa obseg deljivega dobička, trenutek izplačila in vprašanje, ali naj zaposleni dobijo denar ali lastniški delež.

Preberite tudi:

• Delnica ali CFD: en graf skriva dve različni davčni napovedi
• Crowdcube ali Republic Europe: neuspešen krog še vedno ustvari račun
• Zaslužek ustvarjalca ni vedno honorar: rednost ga spremeni v dejavnost