SURS je izmeril manj prostih mest, informacijske dejavnosti pa krčenje

|Avtor: Uredništvo QUASA|4 min branja
SURS je izmeril manj prostih mest, informacijske dejavnosti pa krčenje

Statistični urad Republike Slovenije je v končni objavi z dne 12. novembra 2026 navedel, da je bilo v Sloveniji v tretjem četrtletju približno 19.600 prostih delovnih mest, za 400 oziroma 2,0 % manj kot četrtletje prej. Glede na enako obdobje lani jih je bilo skoraj 2.000 več. Hkrati je v dejavnostih telekomunikacij, računalniškega programiranja in sorodnih informacijskih storitev število zasedenih mest upadlo za skoraj 270.

Za iskalce digitalnega dela zato skupna medletna rast prostih mest ne pomeni tudi rasti zaposlenosti na njihovem področju. Prosta mesta merijo povpraševanje delodajalcev, zasedena pa že zapolnjena delovna mesta; področni upad zasedenih mest je samostojen podatek, ne razčlenitev skupnega četrtletnega padca prostih mest. Tudi vprašanje, ali se trg ohlaja, ima različen odgovor glede na izbrano obdobje in vrsto kazalnika.

Manj kot v prejšnjem četrtletju, več kot pred letom dni

Četrtletni in medletni premik imata različni izhodišči. Prvi primerja tretje četrtletje s predhodnim, drugi pa z enakim četrtletjem prejšnjega leta. Zdaj je bilo manj odprtih mest kot neposredno prej, a več kot leto prej: to kaže na umiritev glede na prejšnje četrtletje, medtem ko povpraševanje ostaja nad lansko ravnjo. Podatki SURS so očiščeni sezonskih in koledarskih vplivov, zato razlike ni mogoče pripisati zgolj menjavi letnega časa.

Povpraševanje se tudi po dejavnostih ni gibalo enako. Največ prostih mest je bilo v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in trgovini; skupaj so predstavljale 55,4 % vseh prostih mest. Medletno je največji prirast nastal v gradbeništvu, približno 700 mest, in predelovalnih dejavnostih, skoraj 600. Skupno rast torej močno oblikujejo panoge, ki niso istovetne z delom v računalniškem programiranju ali informacijskih storitvah.

Stopnja prostih delovnih mest je na ravni vseh zajetih dejavnosti znašala 2,4 % in je bila enaka kot v prejšnjem četrtletju, čeprav je absolutno število prostih mest upadlo. Stopnja izraža razmerje med prostimi in vsemi delovnimi mesti, zato se lahko ob spremembah obeh delov razmerja zaokrožena stopnja ne premakne. Pri delodajalcih z najmanj desetimi zaposlenimi pa je bila po poročanju Portala24 stopnja 1,9 %, za desetinko odstotne točke nižja kot četrtletje prej. Ta podatek velja za ožjo skupino delodajalcev, zato ga ni mogoče zamenjati s stopnjo za vse zajete dejavnosti.

Krčenje zasedenih mest v informacijskih dejavnostih

Na ravni zajetih dejavnosti se je število zasedenih delovnih mest v opazovanem četrtletju povečalo za približno 1.100 in preseglo 805.000. Tak premik je glede na velikost trga majhen, vendar skriva različne smeri po področjih. V zdravstvu in socialnem varstvu je bilo zasedenih mest približno 600 več, v skupini telekomunikacij in računalniških ter informacijskih storitev pa je bil zabeležen najizrazitejši četrtletni upad med področji, kjer se je število zmanjšalo.

Statistična skupina zajema telekomunikacije, računalniško programiranje, svetovanje, računalniško infrastrukturo in druge informacijske storitve. Zato področnega rezultata ni mogoče pripisati samo programerjem, določenemu podjetju ali eni vrsti pogodbe. Sprememba števila zasedenih mest opisuje stanje zapolnjenih delovnih mest v skupini; ne pove, koliko posameznih oglasov za razvijalce je bilo objavljenih, niti ne meri neposredno odpuščanj.

Za človeka, ki išče delo v digitalnih poklicih, je razlika vseeno vsebinska. Medletna rast prostih mest v celotnem gospodarstvu lahko poteka sočasno z manj zasedenimi mesti v delu digitalnega sektorja, ker primerjamo različni skupini delovnih mest in različni obdobji. Širši trg še vedno ustvarja odprta mesta, vendar iz njegovega skupnega rezultata ni mogoče sklepati, da se je povečalo tudi število zapolnjenih delovnih mest pri informacijskih storitvah.

Oktobrske prijave ZRSZ so drug kazalnik

Po koncu četrtletja so delodajalci Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v oktobru sporočili 11.422 prostih delovnih mest. V evidenco brezposelnih se je na novo prijavilo 6.311 ljudi, ob koncu meseca pa jih je bilo registriranih 43.032. To stanje je bilo za 1,4 % višje kot septembra in za 5,8 % nižje kot leto prej.

  • SURS, tretje četrtletje: približno 19.600 prostih mest; četrtletno manj, medletno več.
  • SURS, zasedena mesta: nekaj več kot 805.000 v zajetih dejavnostih; v skupini informacijskih dejavnosti četrtletni upad.
  • ZRSZ, oktober: 11.422 mest, sporočenih zavodu v mesecu, in 6.311 novih prijav brezposelnih; stanje evidence ob koncu meseca 43.032.

Števila sporočenih mest ni mogoče obravnavati kot oktobrske različice četrtletne ocene SURS. Zavod šteje mesta, ki mu jih delodajalci sporočijo v enem mesecu, SURS pa meri obseg prostih in zasedenih mest v referenčnem četrtletju. Razlika med številoma zato ni izračun padca povpraševanja od septembra do oktobra. Tudi registrirana brezposelnost meri ljudi v evidenci, ne števila mest ali zaposlenih v informacijskih dejavnostih.

Oktobrski podatki prinašajo še časovno nianso: ob več registriranih brezposelnih kot septembra jih je bilo manj kot lani. Za digitalne poklice ostaja najbližji neposredno izmerjeni signal področni premik zasedenih mest; prihodnja četrtletna objava bo pokazala, ali se je ta premik nadaljeval ali obrnil.

Preberite tudi:

Deli:

Naročite se na naše e-novice

Najnovejše novice o Web3, UI in kriptovalutah neposredno v vaš e-poštni predal.

0