Zaslužek z YouTubom: enkratno plačilo in redna dejavnost nista isto

Če kot slovenski davčni rezident redno in samostojno ustvarjate videe za YouTube, morate dejavnost praviloma registrirati in prihodke obravnavati kot dohodek iz dejavnosti. Enkraten ali občasen posel, opravljen po navodilih naročnika, lahko sodi med dohodke iz drugega pogodbenega razmerja. Eno samo nakazilo še ne pove, v katero skupino spada vaše delo: platforma lahko z njim plača daljše obdobje ustvarjanja.

Pri občasnem pogodbenem dohodku tujega izplačevalca morate napoved praviloma oddati sami. Po pojasnilu FURS o spletnih zaslužkih uporabite obrazec DOHZAP3 do 15. dne v mesecu za dohodek, prejet v prejšnjem mesecu; prihodke iz dejavnosti pa vključite v njen davčni obračun. Zato najprej presodite, kako delate, nato preverite, kdo vam je plačal.

Najprej razvrstite delo, šele nato nakazilo

Pri ustvarjanju vsebin štejejo trajnost, samostojnost in poslovno tveganje. Ustvarjalec, ki sam določa objave, dela za svoj račun in nosi stroške ter tveganje produkcije, opravlja delo drugače kot nekdo, ki za naročnika občasno izvede določeno nalogo pod njegovim nadzorom. Tudi več plačil iste znamke ni samodejen odgovor: pomembno je celotno razmerje, ne razrez izplačil.

1. Vsebine ustvarjate trajno in neodvisno? Če sami organizirate produkcijo, nastopate na trgu in prevzemate poslovno tveganje, je praviloma potrebna registracija dejavnosti, na primer kot samostojni podjetnik. To velja tudi, kadar platforma zaslužek nakaže le občasno.
2. Gre za posamično delo po naročnikovih navodilih? Če naročnik določa izvedbo in jo nadzira, vi pa praviloma ne prevzemate tveganja njegovega poslovanja, lahko plačilo sodi med dohodke iz drugega pogodbenega razmerja. Sama oznaka »honorar« te razvrstitve ne določa.
3. Naročilo zajema različne obveznosti? Razločite izdelavo videa, promocijsko storitev in morebitni dogovor o uporabi avtorskega dela. Če iz dogovora ni jasno, za kaj je posamezno plačilo, je pred davčno prijavo smiseln pregled pri računovodji ali davčnem svetovalcu.

Za to razmejitev ni odločilnega zneskovnega praga. Tudi skromen prihodek lahko nastane pri trajni dejavnosti, veliko posamično plačilo pa samo po sebi še ne pomeni, da jo opravljate. Posebej pri YouTubu je koristno ločiti datum nakazila od obdobja in načina ustvarjanja, iz katerega je dohodek nastal.

Pri posamičnem naročilu je pomembna vsebina pogodbe

Avtorska pogodba pride v poštev, kadar je predmet naročila avtorsko delo. Razlaga portala SPOT med avtorskimi deli navaja tudi avdiovizualna dela, za dela brez lastnosti avtorskega dela pa podjemno pogodbo. Izviren videoposnetek je zato lahko predmet avtorske pogodbe, vendar zgolj ime pogodbe ne pove, kaj je bilo dejansko naročeno in opravljeno.

Pri sodelovanju z znamko je treba opredeliti, ali naroča ustvarjeno delo, njegovo objavo, promocijsko storitev ali več teh obveznosti. Če naročilo poleg videa vključuje še storitve, ki same niso avtorsko delo, jih ni ustrezno brez presoje združiti pod oznako avtorskega honorarja. Jasna razmejitev dela in plačila je še posebej pomembna, kadar za eno sodelovanje prejmete skupen znesek.

Pogodba za posamezno sodelovanje tudi ne spremeni trajnega, neodvisnega dela v občasni posel. Ustvarjalec lahko sklepa ločene pogodbe z različnimi znamkami, pa so ta sodelovanja še vedno del njegove registrirane dejavnosti. Pri odločitvi zato pogodbo presojajte skupaj z načinom, kako sicer ustvarjate in ponujate storitve.

Kako prijavite občasno plačilo iz tujine

Ko je dohodek pravilno razvrščen med dohodke iz drugega pogodbenega razmerja, je naslednje vprašanje izplačevalec. Če je to slovenski plačnik davka, akontacijo dohodnine in prispevke praviloma obračuna ter odtegne on. Če plača tuja platforma ali znamka, mora slovenski davčni rezident dohodek praviloma napovedati sam; tujina pri tem pomeni sedež izplačevalca, ne kraj vašega bančnega računa.

V eDavkih je za tak dohodek namenjena »Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja za rezidente«, označena kot DOHZAP3. Za oddajo potrebujete vsaj podatke o prejetem plačilu in izplačevalcu ter pogodbo ali drug zapis, iz katerega je razvidno opravljeno delo. Napoved je mogoče vložiti elektronsko; papirni obrazec je mogoče oddati tudi osebno ali po pošti pri pristojnem finančnem uradu.

Če dohodek tujega izplačevalca iz preteklih let ni bil pravočasno napovedan, je pot odvisna od stanja letne odmere. Za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja pride v poštev ugovor zoper informativni izračun dohodnine, če je rok zanj še odprt; sicer oziroma če izračuna niste prejeli, letna napoved dohodnine za ustrezno leto. Tak primer obravnavajte po letu prejema, saj zamujenega dohodka ni mogoče urediti zgolj z izbiro obrazca za novo plačilo.

Kaj se spremeni pri redni dejavnosti

Pri trajnem samostojnem ustvarjanju prihodkov ne prijavljate kot zaporedja občasnih pogodbenih honorarjev. Dejavnost je treba ustrezno registrirati, plačila platforme in sodelovanj z znamkami pa zajeti v poslovnih evidencah ter obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Ta obračun se prek eDavkov praviloma predloži do 31. marca za preteklo leto.

Odločilno je, da ustvarjalec dela za svoj račun in na lastno odgovornost. Sam načrtuje vsebine, nosi stroške produkcije in sprejema možnost, da bo zaslužek odvisen od uspeha njegovega dela. Če takšno delo že poteka brez urejene registracije, je treba posebej presoditi tudi obravnavo že prejetih plačil in morebitne popravke davčnih obveznosti.

Pri tujem naročniku ločeno preverite še DDV

Registracija dejavnosti in obdavčitev dohodka še ne rešita vprašanja DDV. Če oseba z dejavnostjo opravi storitev davčnemu zavezancu v drugi državi članici EU in je po pravilih DDV plačnik prejemnik, je lahko potrebna identifikacija za DDV še pred izvedbo storitve. Navodilo FURS za identifikacijo za DDV določa oddajo zahtevka prek eDavkov s podatki obrazca DDV-P2 in navaja tudi izjemo, povezano s čezmejno oprostitvijo za male davčne zavezance.

Pred izdajo računa tuji znamki je zato treba ugotoviti, kdo je prejemnik storitve, kje ima sedež, ali je davčni zavezanec in katero storitev kupuje. Nakazilo iz tujine samo po sebi še ne pove, ali gre za storitev podjetju v EU, storitev prejemniku zunaj EU ali drugačno plačilo platforme. Če tega iz pogodbe ni mogoče jasno razbrati, naj DDV obravnavo pred prvo takšno storitvijo določi računovodja.

Preberite tudi:

• YouTube ali TikTok v Sloveniji: ogled še ne pomeni dostopnega izplačila
• Zaslužek ustvarjalca ni vedno honorar: rednost ga spremeni v dejavnost
• Patreon ali YouTube Memberships: 70 % ni isto kot 90 % pred stroški