Zaslužek ustvarjalca ni vedno honorar: rednost ga spremeni v dejavnost

Če v Sloveniji vsebine ustvarjate trajno, samostojno in na lastno poslovno tveganje, se zaslužek praviloma obravnava kot dohodek iz dejavnosti. Enkratno ali občasno delo pod nadzorom naročnika pa lahko pomeni dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Pojasnilo FURS o zaslužkih prek spleta to razliko izrecno uporablja tudi za objavljanje fotografij, videoposnetkov in oglasnih vsebin.

Za prijavo prihodkov od platform, oglaševanja ali naročnikov je zato najprej pomembno, kdo odloča o delu in nosi tveganje. Šele potem pride na vrsto vprašanje, kdo nakaže denar. Pri dejavnosti je treba urediti registracijo, izdajo računov in davčni obračun. Pri občasnem odvisnem naročilu je način napovedi odvisen tudi od tega, ali dohodek izplača slovenski plačnik davka ali tuja oseba.

Od posameznega naročila do redne dejavnosti

1. Enkratno odvisno naročilo. Denimo, da blagovna znamka naroči posamezen video, določi izvedbo in nadzira snemanje, ustvarjalec pa ne sodeluje pri njenem poslovnem dobičku ali izgubi. Če gre dejansko za občasno delo v takem razmerju, je plačilo lahko dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Pogodbeno poimenovanje »avtorski honorar« samo po sebi ne določa davčne obravnave.
2. Trajno samostojno objavljanje. Denimo, da ustvarjalec vodi svoj kanal, izbira vsebine, išče sodelovanja in nosi stroške ter tveganje produkcije. Plačila za oglase, naročnine ali uporabo vsebin so tedaj praviloma prihodki dejavnosti. Dejstvo, da posamezna nakazila prihajajo od različnih platform ali oglaševalcev, te presoje ne spremeni.
3. Sočasni vrsti dela. Ustvarjalec lahko poleg lastnega kanala sprejme posebej dogovorjeno naročilo. Pri vsakem razmerju je treba pogledati, kdo naroča in usmerja delo, za čigav račun nastane vsebina ter kdo nosi poslovno tveganje. Sama pogostost nakazil še ne pove vsega o posamezni pogodbi.

Rednost torej ni preprost seštevek objav v koledarju. Pomembno je, ali ustvarjalec neodvisno gradi ponudbo in jo ponavlja za svoj račun. Nasprotno lahko tudi ustvarjalec z velikim občinstvom opravi posamezno delo po navodilih naročnika. Prav dejanska izvedba pomaga razlikovati prihodke, kadar se v istem letu prepletajo lastne objave, sponzorstva in naročeni posnetki.

Kaj urediti, ko prihodki sodijo v dejavnost

Trajno samostojno delo zahteva ustrezno registracijo, na primer kot samostojni podjetnik. Vpis v davčni register je del postopka, vendar obrazec DR-03 ni nadomestilo za registracijo dejavnosti v predpisanem registru. Navodilo k obrazcu DR-03 določa, da mora fizična oseba z dejavnostjo, ki ni vpisana v Poslovni register Slovenije, podatke o njej prijaviti v osmih dneh po začetku; za osebo, ki je v register vpisana, določa rok za sporočitev dodatnih davčnih podatkov po vpisu.

Prihodke od platform, oglaševanja in naročil oseba z dejavnostjo vključi v obračun dohodka iz dejavnosti. Davčno osnovo lahko ob izpolnjenih pogojih ugotavlja z dejanskimi odhodki ali s pravočasno priglašenimi normiranimi odhodki. Ta izbira vpliva na evidence in izračun davka, ne določa pa, ali delo sploh pomeni dejavnost. Upoštevati je treba tudi socialno zavarovanje: ustvarjanje ob redni zaposlitvi ima glede prispevkov drugačen položaj kot dejavnost, ki je glavna podlaga zavarovanja.

Komu pripada napoved pri slovenskem in tujem izplačevalcu

Pri pravilno razvrščenem dohodku iz drugega pogodbenega razmerja slovenski izplačevalec, ki je plačnik davka, obračuna in odtegne akontacijo dohodnine ter prispevke v breme prejemnika. Ustvarjalec naj zato hrani pogodbo in obračun izplačila, iz katerega so razvidni odtegljaji. Če enak občasni dohodek izplača tuja oseba, ga prejemnik napove sam z napovedjo akontacije dohodnine za dohodek, prejet v prejšnjem mesecu.

Za redno samostojno ustvarjanje velja druga pot. Nakazilo tuje platforme ostane prihodek dejavnosti in se ne spremeni v občasni honorar zaradi države izplačevalca. Koristno je ugotoviti, kdo je po pogodbi kupec opravljene storitve: platforma, oglaševalec ali neposredni naročnik. Od tega so odvisni podatki na računu in način, kako se izplačilo poveže z opravljenim delom.

Računi in DDV: ločite prihodek od storitve platforme

Oseba z dejavnostjo mora za opravljene dobave in storitve praviloma zagotoviti izdajo računa ter voditi predpisane evidence. Pri platformah je zato pomembno razlikovati med plačilom za ustvarjalčevo vsebino in storitvijo, ki jo platforma zaračuna ustvarjalcu. Njena provizija ali oglaševalska storitev je lahko strošek oziroma prejeta storitev, ne zgolj manjši priliv na bančnem računu.

FURS-ov priročnik za osebe z dejavnostjo pojasnjuje, da je pri določenih storitvah tujega davčnega zavezanca potrebna identifikacija za DDV, preden oseba storitev prejme; obveznost je odvisna od pravil o kraju obdavčitve in od tega, kdo mora plačati DDV. Nastane lahko tudi pred pragom prometa za običajno identifikacijo. Pri storitvah, ki jih ustvarjalec opravi poslovnemu naročniku v drugi državi članici EU, je treba posebej preveriti pravila za opravljene čezmejne storitve.

Če platforma od bruto zneska odšteje provizijo in nakaže le razliko, bančni priliv sam ne pokaže vseh delov posla. Pogodba, obračun platforme ter izdani in prejeti računi omogočajo ugotoviti, koliko je znašala opravljena storitev in kaj je bilo zaračunano ustvarjalcu. Pri normiranih odhodkih je ločeno spremljanje provizij še vedno koristno za razumevanje izplačila, čeprav dejanski stroški ne določajo davčne osnove na enak način kot pri ugotavljanju dejanskih odhodkov.

Katere podatke pripraviti za pravilno prijavo

Odločitev je lažja, če so razmerje, opravljeno delo in pot denarja razvidni iz dokazil. To je posebej pomembno, kadar posamezna naročila prerastejo v stalno ponudbo vsebin ali kadar ista platforma hkrati izplačuje prihodke in zaračunava svoje storitve.

• Pogodbe in pogoje platform: kdo naroča vsebino, kdo določa izvedbo in kdo nosi poslovno tveganje.
• Datume naročil, objav in izplačil ter obračune z ločeno prikazanimi provizijami, vračili in drugimi odbitki.
• Izdane in prejete račune, podatke o pogodbenih partnerjih ter dokazila o plačilih.
• Podatke o registraciji dejavnosti, izbranem načinu ugotavljanja davčne osnove in podlagi socialnega zavarovanja.

Računovodji je smiselno opisati vsako vrsto sodelovanja posebej in vprašati, kdo je prejemnik storitve, kako evidentirati bruto znesek izplačila ter ali storitev tuje platforme zahteva identifikacijo za DDV. Tako je mogoče istočasno pravilno obravnavati redno lastno produkcijo, posamezno odvisno naročilo in stroške platforme, ne da bi vse prilive uvrstili v eno kategorijo zgolj po imenu izplačila.

Preberite tudi:

• DeepL ali Google Prevajalnik: slovenščina še vedno potrebuje pregled
• Metricool ali Hootsuite: ena znamka je poceni, odobritve pa spremenijo račun
• Sentry ali Datadog: isti incident lahko ustvari dva različna računa