FURS opozarja normirance: referendum lahko odloči o knjigah za vse leto

Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je v opozorilu, objavljenem 16. oktobra 2026, zapisala, da del zavezancev, ki so ostali v sistemu normiranih odhodkov, po veljavnem zakonu ne izpolnjuje pogojev. Če interventni zakon ZIURS ne začne veljati, bodo morali davčno osnovo ugotavljati po dejanskih prihodkih in odhodkih ter voditi poslovne knjige in druge ustrezne evidence za celotno leto 2026. Opozorilo je bilo nazadnje posodobljeno 21. oktobra.

O ZIURS bodo volivci odločali na naknadnem zakonodajnem referendumu, razpisanem za 6. december 2026, navaja Mladi podjetnik. Za zavezanca, ki po zdaj veljavnih pravilih presega dovoljeno mejo, je razlika med izidoma konkretna: če zakon začne veljati, napovedano ukrepanje davčnega organa v teh primerih ne bo potrebno; če ne začne veljati, bo moral podatke o poslovanju urediti po dejanskih prihodkih in odhodkih tudi za mesece pred referendumom.

Katere prihodkovne meje veljajo

Za presojo je pomembno povprečje prihodkov iz dejavnosti v letih 2024 in 2025, ugotovljenih po pravilih o računovodenju. Meja je odvisna od obsega obveznega zavarovanja na podlagi samozaposlitve v vsakem od teh let. Marčno pojasnilo FURS določa tri meje za dvoletno povprečje: 120.000, 85.000 in 50.000 evrov.

• 120.000 evrov velja, če je zavezanec zahtevani obseg zavarovanja iz samozaposlitve dosegel v obeh predhodnih letih.
• 85.000 evrov velja, če ga je dosegel v enem od obeh let, v drugem pa ne.
• 50.000 evrov velja, če ga ni dosegel v nobenem od obeh let.

Zahtevani obseg pomeni najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega v posameznem letu. Zato za izbiro meje ni dovolj vedeti, ali je nekdo svoj s. p. imenoval redni ali popoldanski. Pomembni so dejanski podatki o zavarovanju za vsako leto posebej, zlasti če se je obseg dela med letoma spremenil.

Kako krajše poslovanje spremeni izračun

Najprej je treba sešteti prihodke iz dejavnosti za leti 2024 in 2025 ter vsoto deliti z dvema. Če je zavezanec v katerem od teh let dejavnost opravljal le del leta, se tudi izbrana prihodkovna meja sorazmerno zniža glede na skupno število dni poslovanja v obeh letih. Primerjava z neznižano mejo bi v takem primeru lahko pokazala, da zavezanec izpolnjuje pogoje, čeprav jih po sorazmernem izračunu ne.

V uradnem primeru zavezanec posluje po 90 dni v vsakem od obeh let in spada v kategorijo z osnovno mejo 50.000 evrov. Skupaj posluje 180 od 731 dni, zato je prilagojena meja za povprečje prihodkov 12.311,90 evra. Ta znesek velja le za opisani primer: pri drugem podjetniku se izračun spremeni s številom dni poslovanja in z mejo, ki izhaja iz njegovega zavarovanja. Ključna je primerjava dvoletnega povprečja prihodkov s tako prilagojeno mejo, ne primerjava vsote prihodkov z letno mejo.

Kaj se zgodi pri vsakem izidu referenduma

Za zdaj se za vstop v sistem normiranih odhodkov in izstop iz njega uporablja ZPZR. ZIURS predvideva drugačno ureditev za leto 2026, vendar je njegova uveljavitev odvisna od referenduma. Posledici se nanašata na zavezance, za katere je davčna uprava ugotovila, da po trenutno veljavnih pogojih ne morejo ostati normiranci:

• Če ZIURS začne veljati: njegove določbe o normiranih odhodkih se bodo uporabljale od začetka leta 2026. Za zavezance iz opozorila bodo pogoji za ugotavljanje davčne osnove z normiranimi odhodki izpolnjeni, zato napovedana izdaja odločb o prehodu na dejanske prihodke in odhodke ne bo potrebna. Finančna uprava jih bo o uveljavitvi obvestila.
• Če ZIURS ne začne veljati: za leto 2026 ostanejo v uporabi pogoji ZPZR. Zavezancem, ki jih ne izpolnjujejo, bo davčni organ izdal odločbo, da davčne osnove ne morejo ugotavljati z normiranimi odhodki. Upoštevati bodo morali dejanske prihodke in dejanske odhodke ter voditi poslovne knjige in druge ustrezne evidence za celotno davčno leto.

Dejstvo, da je podjetnik normirane odhodke priglasil ali je v sistemu ostal, samo po sebi še ne pomeni, da izpolnjuje pogoje po ZPZR. Opozorilo zato ne napoveduje spremembe za vse normirance, temveč zadeva tiste, pri katerih pregled preteklih podatkov pokaže neizpolnjene pogoje. Vnaprej določenega datuma za izdajo morebitnih odločb ni; napovedana je njihova izdaja v najkrajšem možnem času, če ZIURS ne začne veljati.

O katerih podatkih naj ogroženi zavezanec govori z računovodjo

Za presojo, ali opozorilo zadeva konkretnega podjetnika, so potrebni prihodki iz dejavnosti za vsako od obeh predhodnih let, datumi opravljanja dejavnosti in podatki o obveznem zavarovanju iz samozaposlitve. Iz njih je mogoče določiti ustrezno mejo, izračunati dvoletno povprečje in po potrebi upoštevati krajše obdobje poslovanja. Brez teh podatkov tudi nizki prihodki v posameznem letu ne dajo zanesljivega odgovora.

Če izračun pokaže, da pogoji po ZPZR niso izpolnjeni, je smiselno z računovodjo pregledati, kateri podatki o poslovanju za leto 2026 so že zbrani in katere bi bilo treba dopolniti za morebitno vodenje knjig po dejanskih odhodkih. Pogovor lahko zajame izdane in prejete račune, dokazila o plačilih, odprte terjatve in obveznosti ter podatke o osnovnih sredstvih ali zalogah, kadar jih dejavnost ima. To je priprava na možni pravni izid, ne enoten seznam obveznih evidenc za vsakega normiranca. Pri oceni davčnega učinka je pomembna tudi primerjava normiranih in dejanskih stroškov.

Odločilen bo izid referenduma 6. decembra. Če ZIURS ne začne veljati, bo moral prizadeti zavezanec urediti knjige in ustrezne evidence za celotno leto 2026, čeprav bo odločbo prejel šele po glasovanju.

Preberite tudi:

• Normirani ali navadni s. p.: dejanski stroški lahko obrnejo izračun
• Miro ali FigJam: pri 25 ljudeh lahko razlika doseže 5.300 $ na leto
• Digitalni nomad v Sloveniji: dovoljenje velja leto in se ne podaljša