Pogodbe za določen čas izgubile 500 mest, samozaposleni pridobili 200

SURS je v končni objavi z dne 16. oktobra 2026 navedel, da je bilo avgusta 2026 v Sloveniji približno 938.200 delovno aktivnih, med njimi približno 500 manj zaposlenih za določen čas in približno 200 več samozaposlenih kot julija. Skupno število se je zmanjšalo za okoli 700 oseb oziroma za 0,1 %. Za majhnim skupnim premikom sta tako dve različni smeri: manj zaposlenih in več samozaposlenih.

Zaposlenih za določen čas je bilo približno 137.400. Zmanjšalo se je tudi število zaposlenih za nedoločen čas, zato rast samozaposlovanja ni odtehtala celotnega upada med zaposlenimi. V primerjavi z lanskim avgustom je skupno število delovno aktivnih ostalo skoraj enako, vendar mesečna in medletna primerjava pokažeta različne spremembe znotraj te skupine.

Večji del upada zaposlenih pri pogodbah za določen čas

Število zaposlenih se je od julija zmanjšalo za nekaj več kot 900. Pri pogodbah za določen čas jih je bilo približno 500 manj, pri pogodbah za nedoločen čas pa nekaj manj kot 400 manj. Gre za zaokrožene spremembe števila ljudi v posameznih skupinah, zato se ti podatki ne seštejejo nujno do zadnje osebe.

Pri zaposlenih za določen čas je bil mesečni upad 0,4-odstoten, njihovo število pa je zdrsnilo na približno 137.400, navaja pregled portala Lider. Zaposlenih za nedoločen čas je bilo okoli 694.100, kar je 0,1 % manj kot julija. Manjša skupina zaposlenih za določen čas je torej prispevala večji del mesečnega zmanjšanja, čeprav je večina zaposlenih še vedno imela pogodbo za nedoločen čas.

Ta sprememba kaže stanje ob koncu dveh zaporednih mesecev, ne pa vseh premikov med njima. Iz nje ni mogoče razbrati, koliko pogodb za določen čas se je izteklo, koliko novih je bilo sklenjenih ali koliko ljudi je prešlo v zaposlitev za nedoločen čas. Podatek zato opisuje neto spremembo velikosti skupine, ne števila posameznih odločitev delodajalcev in delavcev.

Rast samozaposlovanja ni bila enakomerna

Samozaposlenih je bilo avgusta 105.678, približno 200 oziroma 0,2 % več kot julija. Med njimi je bilo 79.969 samostojnih podjetnikov posameznikov, 8.023 oseb, ki opravljajo poklicno dejavnost, in 17.686 kmetov. Mesečna rast samozaposlovanja je ublažila zmanjšanje števila zaposlenih, vendar je bilo delovno aktivnih skupaj še vedno manj kot mesec prej.

Medletno je bilo samozaposlenih za 1,0 % več. Število samostojnih podjetnikov posameznikov se je povečalo za 1,4 %, število oseb, ki opravljajo poklicno dejavnost, pa za 6,6 %. Pri kmetih je bila smer nasprotna: bilo jih je za 3,2 % manj kot avgusta lani. Skupna rast samozaposlovanja zato ne pomeni rasti vsake njegove skupine.

Razlika med mesečno in medletno primerjavo je pomembna tudi pri zaposlenih. Avgusta jih je bilo manj kot julija in za 0,1 % manj kot pred letom, samozaposlenih pa je bilo več v obeh primerjavah. Skoraj nespremenjeno skupno medletno število je rezultat teh različnih gibanj, ne enakega razvoja vseh oblik dela.

Dejavnosti so se premikale v različnih smereh

Na mesečni ravni se je število delovno aktivnih zmanjšalo v 14 področjih dejavnosti in povečalo v sedmih. Največji upad je bil v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, kjer jih je bilo približno 300 oziroma 1,0 % manj kot julija. Največjo rast je imelo poslovanje z nepremičninami: skoraj 300 oseb oziroma 4,1 % več.

Podobno velika sprememba v številu ljudi lahko pomeni zelo različen odstotek, ker dejavnosti zaposlujejo različno število oseb. Poslovanje z nepremičninami je zato ob skoraj enakem absolutnem premiku zabeležilo precej večjo relativno spremembo kot druge raznovrstne poslovne dejavnosti. Podatki po dejavnostih so objavljeni po klasifikaciji SKD 2025.

V primerjavi z avgustom lani je bila rast največja v zdravstvu in socialnem varstvu, kjer je bilo delovno aktivnih za 3,4 % več. Največji medletni upad so imele predelovalne dejavnosti, za 1,1 %. Medletno je število delovno aktivnih zraslo v 13 področjih dejavnosti in upadlo v osmih; mesečno je prevladoval upad. Avgustovski premik glede na julij zato sam po sebi ne opisuje celoletne smeri posamezne dejavnosti.

Skoraj enaka skupna raven, drugačna sestava trga dela

Oktobrsko Ekonomsko ogledalo UMAR ugotavlja, da je bilo avgustovsko število delovno aktivnih podobno lanskemu, med dejavnostmi pa so ostale precejšnje razlike. V trgovini jih je bilo medletno za 1,4 % manj, v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih pa za 0,8 % več. Število delovno aktivnih tujih državljanov je bilo za 3,4 % večje kot pred letom, število slovenskih državljanov pa za 0,6 % manjše.

Ob visoki zaposlenosti se je od sredine leta nekoliko pospešilo zmanjševanje registrirane brezposelnosti. Konec septembra je bilo registriranih 42.439 brezposelnih, 3,4 % manj kot leto prej. K večjemu odlivu iz evidence so v zadnjih mesecih prispevale predvsem odjave iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve, medtem ko je odliv v zaposlitev ostal približno nespremenjen.

Število registriranih brezposelnih in število delovno aktivnih opisujeta različni skupini ter se nanašata tudi na različna presečna trenutka: prvo stanje je septembrsko, podrobni podatki o oblikah dela pa avgustovski. Zmanjšanja evidence brezposelnih zato ni mogoče neposredno prevesti v enako število novih zaposlitev. Za avgust je najjasnejša sprememba znotraj delovno aktivnega prebivalstva zmanjšanje zaposlitve za določen čas ob sočasni, manjši rasti samozaposlovanja.

Preberite tudi:

• XTB ali DEGIRO: brez provizije lahko izgubi pri menjavi valute
• Trading 212 ali IBKR: ničelna provizija lahko izgubi pri menjavi valut
• Brevo ali MailerLite: cenejši paket izgubi, ko potrebujete avtomatizacijo