OSS po 10.000 €: prodaja po EU spremeni obračun DDV

Slovensko podjetje, ki ima sedež samo v Sloveniji, pri prodaji potrošnikom v drugih članicah EU upošteva skupni prag 10.000 € brez DDV za prodajo blaga na daljavo ter čezmejne telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja in elektronske storitve. Upoštevata se tekoče in prejšnje koledarsko leto. Ko podjetje prag preseže, se DDV pri teh dobavah obračuna po pravilih države potrošnika oziroma države, kamor prispe blago, ne glede na celotni promet podjetja.

Slovensko podjetje lahko DDV, dolgovan v drugih članicah, prijavlja prek unijske ureditve OSS. Za vključitev je na voljo vloga za unijsko shemo v eDavkih. Presežen prag spremeni kraj obdavčitve zajetih dobav; vključitev v OSS je izbira načina prijavljanja in plačevanja tujega DDV.

Katere prodaje sodijo v prag

Odločitev se začne pri kupcu in vrsti dobave. Za posamezno prodajo določite, ali kupec nastopa kot potrošnik ali kot podjetje, kje je kupec oziroma kam prispe blago ter kaj mu podjetje dejansko dobavi. Šele nato znesek vključite v skupni čezmejni promet.

1. Običajne prodaje davčnemu zavezancu, ki kupuje kot podjetje, ne prištevajte pragu za navedene dobave potrošnikom. Zanjo veljajo pravila DDV za konkretno dobavo med podjetji.
2. Prodaje potrošniku v Sloveniji ne prištevajte čezmejnemu pragu. Obveznost identifikacije za DDV pri domačem prometu je ločeno vprašanje; razliko pojasnjuje tudi domači prag za DDV.
3. Pri potrošniku v drugi članici EU prištejte blago, ki ga kot prodajalec pošljete na daljavo iz Slovenije v drugo članico, ter navedene čezmejne telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja in elektronske storitve.

Spletna prodaja sama še ne pomeni, da je storitev elektronska storitev za namen praga. Pri avtomatiziranem dostopu do programske opreme in pri individualnem delu izvajalca je treba presoditi dejansko vsebino storitve. Druge storitve potrošnikom lahko spadajo v OSS, kadar je njihov kraj obdavčitve v drugi članici, vendar se samo zato ne vštevajo v ta prag.

Kako nastane skupni znesek

Ustrezne dobave potrošnikom v vseh drugih članicah EU seštejte skupaj, brez DDV. Meja torej ne velja posebej za vsako državo kupca. V evidenci je zato koristno ločiti državo potrošnje, vrsto dobave in vrednost brez DDV, da je razvidno, katere prodaje sestavljajo skupni znesek.

Če je podjetje prag preseglo že v prejšnjem koledarskem letu, se na začetku novega leta ne vrne začasno k obračunu po kraju sedeža. Če ga prvič preseže med tekočim letom, se pravilo države potrošnje uporabi od dobave, s katero mejo preseže. Ob pogoju, da prag ni presežen, se podjetje lahko za obdavčitev v državah potrošnje odloči tudi prostovoljno.

Ta izračun velja za opisani primer podjetja s sedežem samo v Sloveniji, ki zajete dobave opravlja iz Slovenije. Če ima podjetje stalno poslovno enoto v drugi članici ali blago odpošilja tudi od tam, je treba kraj obdavčitve presoditi glede na drugačne okoliščine. Prav tako uvoženo blago ne sodi samodejno v isti izračun kot prodaja blaga na daljavo znotraj EU.

Primer ponudnika programske storitve

Predpostavimo, da podjetje s sedežem samo v Sloveniji potrošnikom v drugih članicah omogoča avtomatiziran dostop do spletne programske storitve. V tem pogojnem primeru storitev obravnavamo kot elektronsko. Podjetje v prejšnjem koledarskem letu praga ni preseglo in se ni vnaprej odločilo za obdavčitev v državah potrošnje.

V tekočem letu proda za 6.000 € storitev potrošnikom v Avstriji in za 3.500 € potrošnikom v Nemčiji. Skupaj doseže 9.500 € brez DDV. Naslednja prodaja nemškemu potrošniku znaša 600 €, zato skupni znesek naraste na 10.100 €. Pri tej dobavi je po splošnem pravilu kraj obdavčitve Nemčija. Prodaje slovenskim potrošnikom in storitev poslovnim kupcem podjetje v tem izračunu ni upoštevalo.

Če bi ista ponudba v resnici temeljila na individualnem delu izvajalca, oznaka »spletna programska storitev« sama ne bi zadoščala za uvrstitev med elektronske storitve. Podjetje bi moralo najprej določiti naravo storitve in njen kraj obdavčitve, nato pa presoditi, ali znesek sodi v prag oziroma ali se dobava poroča prek OSS.

Vključitev v OSS in obračun v eDavkih

Pred vložitvijo zahtevka preverite, ali je podjetje identificirano za DDV v Sloveniji, kdo ima pooblastilo za delo v eDavkih in katere dobave nameravate prijavljati po unijski ureditvi. V eDavkih izberite OSS oziroma unijsko shemo, izpolnite registracijski zahtevek in preverite datum začetka uporabe ureditve. Če je bila zajeta dobava že opravljena, je čas vložitve posebej pomemben, zato datuma začetka ne določajte samo po datumu oddaje zahtevka.

Za obračun pripravite evidenco dobav po državah potrošnje, vrstah dobav, davčnih osnovah in ustreznih stopnjah DDV. Navodilo za obračun v EU sistemu OSS določa predložitev za vsako koledarsko trimesečje, tudi kadar zajetih dobav ni bilo; če ni niti popravkov iz preteklih obdobij, obrazec omogoča obračun z ničelnimi vrednostmi. Pri vnosu se izbereta vrsta dobave in država potrošnje, davčna osnova pa se razporedi po ustrezni stopnji.

Pred oddajo primerjajte obračun OSS z evidenco prodaj po državah. Domače dobave, prodaja podjetjem in čezmejne dobave potrošnikom morajo ostati ločene: samo tako sta razvidna tako trenutek preseganja praga kot DDV, ki ga podjetje prijavi za posamezno državo potrošnje.

Preberite tudi:

• Prag za DDV ni en sam: 60.000 in 66.000 € sprožita različna roka
• Duqu je zbral 1,5 milijona €: račun financira brez prodaje terjatve
• Prodaja delnic z izgubo ne odpravi napovedi: tako uredite Doh-KDVP