Stop in stop-limit: cenovna meja lahko prepreči prodajo

Prodajno stop naročilo po doseženi sprožilni ceni postane tržno naročilo, zato daje prednost poskusu prodaje, pregled FINRA pa opozarja, da stop cena ni zagotovljena prodajna cena. Stop-limit naročilo se po sprožitvi spremeni v omejeno naročilo: določi najnižjo dovoljeno prodajno ceno, zaradi katere lahko delnice ostanejo neprodane.

Če želite ob padcu predvsem zapustiti pozicijo, sprejmete pri stop naročilu tveganje zdrsa do razpoložljive tržne cene. Če pod določeno ceno ne želite prodati, izberete stop-limit in sprejmete možnost, da boste ob nadaljnjem padcu delnice še vedno imeli. Nobena izbira ne določi največje možne izgube: pri prvi je negotova cena izvršitve, pri drugi pa sama izvršitev.

Kaj določata stop cena in prodajni limit

Stop cena je sprožilec, ne ponudba kupca po tej ceni. Ko se sproži prodajno stop naročilo, se prodaja po najboljši razpoložljivi ceni, ki je lahko precej nižja. Pri stop-limit naročilu se po istem sprožilcu aktivira omejeno prodajno naročilo. To sme biti izvršeno po limitni ceni ali višje; pod njo prodaja ni dovoljena.

Ameriški vlagateljski bilten SEC opozarja, da se pri nekaterih delnicah merilo za sprožitev med posredniki razlikuje: nekateri upoštevajo zadnjo sklenjeno ceno, drugi tržne ponudbe. Bilten navaja tudi, da vrste naročil niso na voljo pri vseh posrednikih in da je trajanje neizvršenega naročila odvisno od njegove časovne nastavitve. Za konkretno delnico je zato pomembno, katero merilo, vrste naročil in časovne pogoje uporablja vaš posrednik.

Razlika po sprožitvi je enaka razliki med tržnim in omejenim naročilom. Tržno naročilo išče izvršitev po razpoložljivi ceni, omejeno pa postavi cenovni pogoj. Povezavo med hitrostjo izvršitve in nadzorom nad ceno je koristno imeti pred očmi zlasti pri odprtju trga, ko lahko tečaj preskoči obe nastavljeni ceni.

Tri cenovne poti po odprtju trga

V Schwabovem prikazu cenovne vrzeli je delnica pred padcem pri 100 dolarjih, stop cena pri 98 dolarjih, prodajni limit pri 95 dolarjih, naslednje odprtje pa pri 90 dolarjih. Za naslednje tri pogojne poti predpostavimo, da ima vlagatelj 100 delnic, kupljenih po 100 dolarjev za delnico. Vsaka pot je ločen možen razplet. Kjer je navedena izvršitvena cena, predpostavimo dovolj kupcev za vseh 100 delnic po tej ceni; stroškov trgovanja ne upoštevamo.

Odprtje pri 99 dolarjih, nato padec na 97

Delnica se odpre nad stop ceno. Ko se pozneje sklene posel pri 97 dolarjih, predpostavimo, da se po pravilih posrednika sprožita obe naročili. Če je tedaj mogoče vseh 100 delnic prodati po 97 dolarjev, znaša izkupiček pri obeh vrstah naročila 9.700 dolarjev. V primerjavi z nakupno vrednostjo 10.000 dolarjev je realizirana izguba 300 dolarjev.

Limit 95 dolarjev pri tem ne pomeni obvezne prodaje prav po 95 dolarjev. Prodaja po 97 dolarjev izpolnjuje pogoj, ker je cena višja od spodnje meje. Prav tako stop cena 98 dolarjev ne določa prodajne cene: sprožila je tržno naročilo, ki je v tem pogojnem razpletu našlo kupce šele po 97 dolarjev.

Odprtje pri 90 dolarjih, nato odboj na 95

Trg ob odprtju preskoči stop ceno in limit. Če se stop naročilo v tem pogojnem primeru izvrši po 90 dolarjev, vlagatelj prejme 9.000 dolarjev in realizira izgubo 1.000 dolarjev. Stop-limit naročilo se sproži, vendar pri 90 dolarjih ne sme prodati. Vlagatelj ima delnice še vedno v lasti, zato je njihov nadaljnji tečaj zanj odločilen.

Če se cena pozneje vrne na 95 dolarjev in je po tej ceni dovolj povpraševanja, se lahko stop-limit naročilo izvrši. Izkupiček bi znašal 9.500 dolarjev, realizirana izguba pa 500 dolarjev. Ta ugodnejši izid zahteva odboj in dejansko razpoložljive kupce; sam dotik limitne cene še ne zagotavlja, da bo prodanih vseh 100 delnic.

Odprtje pri 90 dolarjih, nato nadaljevanje padca na 80

Ob isti predpostavki izvršitve pri odprtju stop naročilo prinese 9.000 dolarjev in realizirano izgubo 1.000 dolarjev. Stop-limit naročilo z mejo 95 dolarjev ostane neizvršeno, če se cena po odprtju ne vrne do ravni, pri kateri bi bila prodaja mogoča. Pri poznejšem tečaju 80 dolarjev je tržna vrednost še vedno lastnih 100 delnic 8.000 dolarjev.

To je 2.000 dolarjev manj od njihove nakupne vrednosti, vendar je izguba nerealizirana, ker delnice niso bile prodane. Omejitev prodajne cene je torej preprečila posel po 90 dolarjev in hkrati pustila vlagatelja izpostavljenega nadaljnjemu padcu. Če bi se tečaj pozneje dvignil, bi se spremenila tudi vrednost pozicije; izid ob odprtju sam po sebi ne določa končne izgube.

Zakaj cena na grafu ni cena izvršitve

V izračunih je izvršitev po 97, 90 ali 95 dolarjev izrecna predpostavka. V dejanskem trgovanju se lahko razpoložljive ponudbe spremenijo med sprožitvijo in prodajo. Stop naročilo lahko zato ob odprtju doseže še nižjo ceno od prvega prikazanega posla, večji obseg pa se lahko izvrši po različnih cenah. Prednost tržnega naročila je poskus hitre izvršitve, ne vnaprej znan izkupiček.

Tudi pri stop-limit naročilu prikaz tečaja pri 95 dolarjih še ne pomeni, da so kupci pripravljeni prevzeti celotno količino. Naročilo se lahko izvrši le delno ali pa cena odide drugam, preden pride na vrsto. Če čas veljavnosti poteče, se preostanek neizvršenega naročila ne bo samodejno čakal na poznejši odboj. Zato se lahko dejanski rezultat razlikuje od vseh treh izračunov, čeprav pot tečaja na prvi pogled ustreza enemu od njih.

Izbira je odvisna od tveganja, ki ga sprejmete

Stop naročilo ustreza odločitvi, da po sprožitvi želite predvsem poskusiti prodati, četudi je razpoložljiva cena bistveno nižja od stop cene. Stop-limit ustreza odločitvi, da je prodaja pod izbrano mejo nesprejemljiva in ste pripravljeni delnice ob nadaljnjem padcu obdržati. Nižji prodajni limit razširi razpon cen, pri katerih je prodaja mogoča, obenem pa dopušča slabši izkupiček.

Odločilno vprašanje pred oddajo naročila je zato, kateri razplet bi sprejeli po odprtju pod obema nastavljenima cenama: prodajo po takrat razpoložljivi ceni ali odprto pozicijo brez prodaje. Odgovor določa smiselno vrsto naročila, nastavitev stop in limitne cene pa mora slediti isti odločitvi.

Preberite tudi: