Oznaka »ustvarjeno z UI« ni vedno obvezna: človeški pregled je izjema

Za besedilo, ki ga UI ustvari ali priredi za obveščanje javnosti o zadevi javnega interesa, 50. člen Akta o umetni inteligenci dopušča opustitev razkritja, če je vsebina prestala človeški pregled ali uredniški nadzor in ima določena oseba oziroma organizacija uredniško odgovornost za objavo. Človeški pregled mora zadevati vsebino; samo popravljanje jezika za izjemo ne zadošča.

Pri klepetalnem robotu, globokem ponaredku in sintetičnem izhodu sistema veljajo različne obveznosti. Podjetje mora zato najprej določiti svojo vlogo, nato vrsto interakcije ali vsebine: od tega je odvisno, ali potrebuje obvestilo ob pogovoru, strojno berljivo oznako ali razkritje, ki ga občinstvo lahko zazna.

Kdo je ponudnik in kdo uvajalec?

Ponudnik razvije sistem UI ali naroči njegov razvoj ter ga da na trg oziroma v uporabo pod svojim imenom ali znamko. Pri neposrednem pogovoru z ljudmi mora poskrbeti za obvestilo o interakciji z UI. Če sistem ustvarja sintetično besedilo, sliko, zvok ali video, mora praviloma poskrbeti za strojno berljivo označevanje izhoda.

Uvajalec sistem uporablja pod svojim nadzorom pri poslovni ali poklicni dejavnosti. Podjetje, ki z orodjem pripravi objavo, presoja svoje obveznosti glede razkritja globokega ponaredka ali besedila o zadevi javnega interesa. Zaposleni, ki ravna po njegovih navodilih in pod njegovim nadzorom, zgolj zaradi uporabe orodja praviloma ne postane ločen uvajalec. Vlogo je treba določiti za vsak sistem posebej: isto podjetje je lahko ponudnik svojega klepetalnega robota in uvajalec tujega orodja za pripravo besedil.

Odločitveno drevo za štiri vrste vsebine

Vprašanja si sledijo od neposredne interakcije do objave. Pri istem projektu je lahko odgovor pritrdilen večkrat: strojna oznaka, ki jo zagotovi ponudnik, denimo ne nadomesti razkritja, za katero je odgovoren uvajalec.

1. Ali se sistem neposredno pogovarja s človekom? Ponudnik klepetalnega robota mora zagotoviti jasno obvestilo že ob začetku prve interakcije. Obvestilo ni potrebno, kadar je razmeroma dobro obveščeni, pozorni in preudarni osebi glede na okoliščine očitno, da komunicira z UI. Pri pogovornem oknu, označenem zgolj kot pomoč uporabnikom, te očitnosti ni mogoče predpostaviti samo zaradi njegove oblike.
2. Ali sistem ustvarja sintetično besedilo, sliko, zvok ali video? Ponudnik mora izhod praviloma označiti v strojno berljivi obliki, da je mogoče zaznati njegov umetni nastanek ali spremembo. Izjema velja, kadar sistem le pomaga pri običajnem urejanju oziroma ne spremeni bistveno vhodnih podatkov ali njihovega pomena. Poznejše branje vsebinsko ustvarjenega besedila samo po sebi ne spremeni te tehnične obveznosti ponudnika.
3. Ali slika, zvok ali video ustvarja lažen vtis pristnega prikaza? Če vsebina ustreza opredelitvi globokega ponaredka, mora uvajalec razkriti njen umetni nastanek ali spremembo najpozneje ob prvi izpostavitvi občinstva. Razkritje mora biti zaznavno brez posebnega orodja; skrita strojna oznaka ne zadostuje. Pri očitno umetniškem, satiričnem ali fikcijskem delu se način razkritja lahko prilagodi tako, da ne moti njegovega prikaza ali uživanja.
4. Ali je besedilo objavljeno za obveščanje javnosti o zadevi javnega interesa? Če ga je UI ustvarila ali priredila, mora uvajalec njen prispevek razkriti, razen ob vsebinskem človeškem pregledu ali uredniškem nadzoru skupaj z uredniško odgovornostjo za objavo. Med zadeve javnega interesa lahko sodijo javne storitve, zdravje, okolje in vprašanja javne razprave. Zasebni osnutek, ki ni objavljen za tak namen, ne izpolnjuje tega pogoja.

Kdaj človeški pregled upraviči izjemo?

Komisijina razlaga vsebinskega pregleda zahteva premišljeno presojo vsebine s strani človeka z ustreznim znanjem in strokovno presojo. Uredniški nadzor pomeni dejansko pooblastilo, da odgovorna oseba besedilo iz vsebinskih razlogov odobri, spremeni ali zavrne. Pri tem sta pomembna preverjanje informacij in presoja zanesljivosti virov.

Slovnični popravki, popravljanje tipkarskih napak, oblikovanje in goli formalni podpis objave niso takšna presoja. Če UI pripravi pojasnilo o spremembi javne storitve, urednik pa popravi le slog, pogoj za izjemo še ni izpolnjen. Če pristojna oseba preveri trditve in njihov kontekst, po potrebi spremeni vsebino ter je določeno, kdo nosi uredniško odgovornost za objavo, je položaj drugačen. Gre za vsebinsko odločitev, ne za dokaz, da besedila ni napisala UI.

Uredniška odgovornost pomeni končno odgovornost fizične ali pravne osebe za objavo, vključno z opravljenim pregledom ali nadzorom. Podjetje lahko svojo odločitev podpre z zapisom, kdo je preveril vsebino, kaj je presodil in kdo je objavo odobril. Tak zapis je praktičen način izkazovanja presoje, ne predpisan obrazec. Izjema za razkritje objavljenega besedila ne odpravlja ločene obveznosti ponudnika glede strojno berljive oznake izhoda.

Kje mora biti obvestilo vidno?

Pri neposredni interakciji mora človek za uporabo UI izvedeti od začetka prvega pogovora. Pri globokem ponaredku in besedilu, za katero je razkritje potrebno, mora informacijo prejeti najpozneje ob prvi izpostavitvi vsebini. Podana mora biti jasno, razločno in dostopno. Razkritje je zato smiselno povezati s samim pogovorom ali objavo, ne ga skriti med metapodatke, ki jih občinstvo ne vidi.

Vsebina obvestila naj ustreza predmetu razkritja. Pri klepetalnem robotu pove, da sogovornik uporablja UI; pri globokem ponaredku, da je prikaz umetno ustvarjen ali prirejen; pri besedilu o zadevi javnega interesa pa, da je UI ustvarila ali priredila besedilo, kadar izjema ne velja. Predpis razlikuje med temi položaji, zato ena splošna oznaka ne pove vedno tistega, kar mora človek izvedeti.

Kako pravila veljajo v Sloveniji?

Po pojasnilu slovenske vlade se obveznosti iz 50. člena uporabljajo od 2. avgusta 2026, njihovo izvajanje v Sloveniji nadzira Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS), nacionalni izvedbeni zakon pa za kršitve preglednosti določa prekrškovne sankcije. Pravila zadevajo tako podjetje, ki sistem ponuja, kot podjetje, ki ga uporablja za objavo ali pogovor z uporabnikom.

Pri uvedbi ali objavi je zato koristno zabeležiti vlogo podjetja, vrsto vsebine, potrebno obliko oznake oziroma obvestila in trenutek, ko ga človek prejme. Če se podjetje pri besedilu o zadevi javnega interesa opre na izjemo, naj isti zapis zajame še opravljeni vsebinski pregled in osebo oziroma organizacijo z uredniško odgovornostjo. Tako je mogoče razložiti odločitev tudi pri objavi brez vidne oznake uporabe UI.

Preberite tudi:

• Akt o UI v Sloveniji: oznaka vsebine je le ena od obveznosti
• DeepL ali Google Prevajalnik: slovenščina še vedno potrebuje pregled
• Sponzorirana objava v Sloveniji: oznaka mora biti vidna pred klikom