Pismenost UI je obveznost, merjenje znanja zaposlenih pa ni

Slovenski delodajalec, ki nastopa kot ponudnik ali uvajalec sistemov umetne inteligence (UI), mora po spremenjenem 4. členu Akta o UI sprejeti ukrepe za razvoj pismenosti osebja in drugih oseb, ki v njegovem imenu sodelujejo pri upravljanju ali uporabi sistemov. Upoštevati mora njihovo znanje, izkušnje in usposobljenost, okoliščine uporabe ter ljudi, na katere se sistemi uporabljajo.

Delodajalcu ni treba izmeriti znanja vsakega zaposlenega ali zagotoviti, da vsak doseže določeno raven. Pojasnila Evropske komisije izrecno navajajo, da preverjanje znanja in potrdilo nista zahtevana, organizacija pa lahko vodi notranjo evidenco usposabljanj in drugih ukrepov. Za načrt to pomeni: določite, kdo dela s katerim sistemom, pripravite vsebino za njegovo nalogo in zabeležite, kaj ste izvedli.

Koga vključiti v načrt

Začnite pri sistemih, ki jih organizacija razvija, ponuja ali uporablja pri delu. Ob vsakem zapišite njegov namen, opravila, pri katerih sodeluje, skupine ljudi, ki z njim delajo, in ljudi, na katere lahko vpliva rezultat. Tako ločite uporabnika, ki pripravi osnutek besedila, od skrbnika, ki določi dovoljene podatke, in vodje, ki odloča na podlagi predloga sistema.

Med udeležence vključite tudi zunanje izvajalce, kadar v vašem imenu upravljajo ali uporabljajo sistem. Njihova potreba po uvajanju izhaja iz opravila, ne iz vrste pogodbe: izvajalec, ki preverja strojno pripravljen odgovor stranki, mora poznati meje uporabe in postopek za popravek. Osebe, na katere sistem vpliva, upoštevajte pri izbiri vsebine; niso zato samodejno udeleženci internega usposabljanja.

Slovensko ministrstvo pri razlagi spremenjene obveznosti poudarja tehnično znanje, izkušnje, izobrazbo, usposobljenost in okoliščine uporabe posameznega sistema. Splošna predstavitev UI je lahko skupna osnova, vendar sama še ne pove, katere podatke sme določena skupina vnesti ali kdo mora pregledati njen rezultat.

Matrika vsebine po vlogah

Naslednja razdelitev je predlog za organizacijo učenja, ne predpisan učni načrt. Pri vsaki vlogi povežite dovoljeno uporabo sistema z napako ali omejitvijo, ki jo mora oseba prepoznati, ter s postopkom, po katerem ukrepa. Če nekdo opravlja več vlog, zanj združite ustrezne vsebine.

• Običajni uporabniki: kateri sistemi so dovoljeni za njihova opravila, katere podatke smejo vnesti in kako preverijo trditve v izhodu. Pri pripravi besedila za stranko naj poznajo tudi osebo, ki vsebino dokončno pregleda, ter način popravka napačnega odgovora.
• Skrbniki podatkov in procesov: od kod prihajajo podatki, kdo odobri njihovo uporabo in kako se zazna neustrezen vnos ali rezultat. Poznati morajo pot za prijavo težave in odločitev o začasni ustavitvi uporabe, kadar je potrebna razjasnitev.
• Razvijalci in tehnični skrbniki: namen in znane omejitve sistema, kakovost uporabljenih podatkov, preverjanje sprememb ter obveščanje uporabnikov o spremenjenem delovanju. Vaja naj se nanaša na sistem, ki ga dejansko gradijo ali vzdržujejo.
• Odločevalci in vodje: kdaj je predlog sistema uporaben za odločitev, katere podatke in omejitve morajo pri tem poznati ter kdaj zahtevajo človeški pregled. Določijo naj tudi, kdo lahko ob opaženi težavi zahteva dodatno preverjanje.

Obseg prilagodite posledicam uporabe. Pri omejenem opravilu lahko zadostuje kratek prikaz postopka z jasnimi navodili; pri odločitvi, ki lahko pomembno vpliva na posameznika, je primernejša vaja na dejanskem delovnem postopku. Število ur samo po sebi ne pove, ali je oseba dobila informacije, ki jih potrebuje za svoje delo.

Kdaj ukrep ponoviti

Začetno uvajanje umestite pred uporabo sistema ali pred prevzemom nove naloge. Vsebino nato preglejte, ko se bistveno spremenijo sistem, dovoljeni podatki, način preverjanja rezultatov ali skupina ljudi, na katero uporaba vpliva. To je uredniški predlog za razumen cikel: ponovitev sledi spremembi dela, namesto da bi bila vezana samo na koledarski datum.

Oblika je lahko voden prikaz, kratko usposabljanje, navodilo z možnostjo vprašanj ali vaja na značilnem opravilu. Izberite jo glede na predznanje ljudi in tveganje pri nalogi. Kjer mora uporabnik prepoznati napačen predlog sistema, je vaja s takim predlogom lahko koristnejša od same potrditve, da je prebral splošna pravila. Ob spremembi sistema posodobite prav tisti del vsebine, ki vpliva na uporabnikovo ravnanje.

Kaj zabeležiti brez formalnega izpita

Notranja evidenca naj poveže sistem, skupino oseb, razlog za izbrano vsebino in izveden ukrep. Uporaben vzorec zapisa vsebuje: ime sistema ali opis uporabe; vlogo udeležencev; obravnavana pravila in omejitve; obliko ukrepa; datum izvedbe; odgovorno osebo; ter spremembo, ob kateri bo vsebino treba pregledati. Pri skupinskem uvajanju lahko dodate seznam udeležencev ali drugo razumno potrditev izvedbe.

Tak zapis pojasni, kaj je organizacija storila in zakaj, brez ocen pismenosti posameznikov. Kviz ali praktični preizkus lahko uporabite, če vam pomaga odkriti vrzeli pri učenju, vendar je to vaša izbira. Tudi potrdilo zunanjega izvajalca samo ne pojasni, ali je usposabljanje zajelo vaš sistem, dovoljene podatke in odločitve, ki jih ljudje sprejemajo pri delu.

Kaj pomeni nadzor v Sloveniji

Za nadzor nad obveznostjo glede pismenosti je po slovenskem zakonu o izvajanju Akta o UI pristojna inšpekcija za informacijsko družbo. Organizaciji zato koristi, da zna pokazati, katere sisteme in osebe je zajela ter katere ukrepe je izvedla. Zakon vsebuje tudi prekrškovne določbe.

Besedilo nacionalnega prekrška še uporablja izraz »zadostna raven pismenosti«, saj je bilo sprejeto pred spremembo evropske določbe. Spremenjeni evropski člen obveznost opredeljuje kot sprejetje ukrepov za razvoj pismenosti in izrecno ne zahteva zagotovljene ravni znanja posameznika. Pri načrtovanju zato ohranite pozornost na konkretnih nalogah, izvedenih ukrepih in evidenci njihove izvedbe.

Preberite tudi:

• Akt o UI v Sloveniji: oznaka vsebine je le ena od obveznosti
• 61 % zaposlenih brez vodstvene vloge ni usposobljenih za grožnje UI
• Državna obveznica ali depozit: ista davčna meja, drugačno jamstvo