Manjkajoče delovne ure: zaposleni lahko vsak teden zahteva izpis

Zaposleni lahko vsak teden zahteva pisno seznanitev s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa, ki se nanašajo nanj. Delodajalec mu mora omogočiti tudi vpogled in ga o podatkih za pretekli mesec pisno obvestiti najpozneje do konca plačilnega dne.

Če ure manjkajo, je najkoristneje po dnevih primerjati dejansko opravljeno delo z vpisom, nato pa delodajalcu pisno navesti razliko ter zahtevati pojasnilo in popravek. Pri tem preverite, ali gledate podatke iz evidence: načrtovani razpored izmene še ne pove, katere ure je delodajalec zabeležil kot opravljene.

Kako dobiti podatke iz evidence

Mesečno pisno obvestilo lahko delodajalec pošlje na elektronski naslov, ki ga delavcu zagotavlja in katerega uporabo zahteva, ali na naslov, o katerem sta se dogovorila. Če obvestila ne najdete, najprej preverite dogovorjeni naslov in možnost neposrednega elektronskega dostopa do evidence. Tak dostop lahko izpolni obveznost pisne seznanitve, če delavec prek njega vidi podatke, ki se nanašajo nanj.

Za sprotno preverjanje delodajalcu pošljite zahtevo, v kateri navedete, da želite pisno seznanitev s svojimi podatki iz evidence o izrabi delovnega časa. Dopišite obdobje oziroma dneve, ki jih želite preveriti, in shranite kopijo zahteve. Tako boste lahko pozneje razločili, ali je težava v nedostopnosti podatkov ali v samih vpisih.

Pravica do vpogleda se nanaša na delavčeve podatke, zato za zahtevo ni treba ugibati, kako delodajalec vodi celotno evidenco. Delodajalec mora evidenco in dokumentacijo, na kateri temeljijo vpisi, hraniti na sedežu ali na kraju opravljanja dela. To je pomembno tudi, kadar podatke zanj obdeluje kdo drug: delavčeva zahteva je še vedno naslovljena na delodajalca.

Kaj primerjati z dejansko opravljenim delom

Pri spornem dnevu najprej poglejte zapis prihoda in odhoda ter število opravljenih ur. Nato preverite, kako so ure razvrščene. Enak skupni seštevek lahko prikrije napačno označene nadure, delo v posebnih pogojih ali odsotnost, zato samo mesečna vsota ni dovolj.

• Čas prihoda na delo in odhoda z dela ter število opravljenih ur za posamezen dan.
• Skupne opravljene ure s polnim ali krajšim delovnim časom in ure nadurnega dela.
• Ure nočnega, nedeljskega, prazničnega, izmenskega ali drugega dela v posebnih pogojih.
• Neopravljene ure, ločene glede na to, ali zanje pripada nadomestilo plače.
• Ure pri neenakomerni ali začasno prerazporejeni razporeditvi ter tekoči seštevek za ustrezno obdobje.

Pri tedenskem preverjanju upoštevajte, da se smejo ure v drugih posebnih pogojih dela in tekoči seštevek pri neenakomerni oziroma začasno prerazporejeni razporeditvi vpisovati mesečno. Če teh postavk sredi meseca še ni, to samo po sebi ne pomeni, da manjka tudi dnevni zapis opravljenih ur. Podatka o izrabi in trajanju odmora ni več treba vpisovati v to evidenco.

Za primerjavo uporabite gradivo, ki ga že imate: razpored, sporočilo o spremembi izmene, lastne sprotne zapiske ali obračun plače. Vsako gradivo pove nekaj drugega. Razpored kaže načrt, lastni zapiski vaše opažanje, evidenca delodajalčev vpis, obračun pa podlago za izplačilo; razliko med njimi je zato treba opisati natančno.

Kako zahtevati popravek spornih ur

Delodajalcu navedite konkretne dneve in vpise, s katerimi se ne strinjate. Pojasnilo Inšpektorata za delo pravico do vpogleda povezuje s tem, da zaposleni lažje opazijo neskladja in jih bolje izkažejo v morebitni prijavi. Natančen opis je uporabnejši od splošne trditve, da je mesečnih ur premalo.

1. Za vsak sporni dan zapišite datum, dejanski začetek in konec dela, podatek iz evidence ter razliko. Če gre za nadure ali posebno razporeditev, navedite tudi vrsto ur.
2. Priložite gradivo, ki pojasnjuje razliko, oziroma povejte, kje ga je mogoče najti. Lastni zapis jasno označite kot lasten zapis, ne kot uradno evidenco delodajalca.
3. Pisno zahtevajte preveritev in pojasnilo posameznega vpisa ter popravek, če je napačen. Shranite zahtevo, morebitni odgovor in poznejši popravljeni podatek.

Če se evidenca razlikuje tudi od obračuna plače, v zahtevi navedite oboje. Tako je jasno, ali oporekate zabeleženemu času, razvrstitvi ur, obračunu ali več podatkom hkrati. Če delodajalec razliko pripiše prerazporeditvi dela, prosite za pojasnilo konkretnih dni in tekočega seštevka, na katerega se sklicuje.

Kam prijaviti nerazrešeno razliko

Če delodajalec vpogleda ne omogoči ali spornih vpisov ne pojasni, lahko nepravilnost prijavite Inšpektoratu Republike Slovenije za delo. V prijavi navedite delodajalca, obdobje, sporne dneve, zahtevani dostop do podatkov in odgovor delodajalca, če ste ga prejeli. Priložite tisto gradivo, ki razliko dejansko kaže; pri vsakem prilogi naj bo razumljivo, na kateri dan se nanaša.

Postopek na eUpravi omogoča elektronsko, poštno ali osebno oddajo prijave; na voljo je tudi anonimna prijava. Če prijavljate hkrati manjkajoč vpis in neskladje pri plačilu, opišite vsako razliko posebej, da je razvidno, kateri podatek naj inšpektorat preveri.

Preberite tudi:

• Normirani ali navadni s. p.: dejanski stroški lahko obrnejo izračun
• Zoom ali Microsoft Teams: sestanek ali celoten delovni prostor
• Register dejanskih lastnikov: osem dni zamude lahko pomeni globo