Webflow ali Framer: cenejši začetek skriva različne meje CMS

Za portfelj z zbirko projektov ali manjšo vsebinsko stran je Framer cenejša začetna izbira. Webflow postane zanimivejši, ko potrebujete več vrst vsebine in zapisov, vendar je za tak projekt izhodišče njegov paket Premium. Primerjava najcenejših paketov zato ne pokaže dejanskega stroška obeh rešitev za isto nalogo.

Pri izbiri poleg naročnine štejejo omejitve CMS, pasovna širina, dostop urednikov in možnost poznejše selitve. Statični portfelj, spletna stran s članki in večjezična poslovna stran te stroške sprožijo na različne načine.

Kje se začneta CMS in prostor za rast

Framerjev cenik navaja Basic za 10 USD na mesec ob letnem plačilu. Paket vključuje dve zbirki CMS, 1.000 zapisov, 30 oblikovanih strani in 50 GB mesečne pasovne širine. Pro za 30 USD na mesec ob enakem načinu plačila mejo dvigne na deset zbirk, 2.500 zapisov, 150 strani in 100 GB pasovne širine. Dodatni urednik vsebine stane 10 USD na mesec, urednik, ki lahko spreminja tudi zasnovo, pa 20 USD; dodaten jezik je naveden po 20 USD na mesec.

Webflowov cenik navaja Basic za 15 USD na mesec ob letnem plačilu, vendar je paket namenjen stranem brez CMS. Vključuje 300 statičnih strani in 10 GB mesečne pasovne širine. Premium za 25 USD na mesec doda CMS z največ 40 zbirkami in 20.000 zapisi. Dodatni omejeni sedež za urejanje vsebine stane 15 USD na mesec ob letnem plačilu, polni sedež za oblikovanje pa 39 USD; Localize Essential se začne pri 9 USD na mesec, cena pa je odvisna od števila dodatnih jezikov.

Razlika je pomembna že pri zasnovi portfelja. Če ima vsak projekt ročno izdelano statično stran, zadošča Webflow Basic. Če projekti nastajajo kot zapisi ene zbirke in si delijo predlogo, je treba pri Webflowu računati s Premium. Framer Basic tak model omogoča pri nižji ceni, toda nova zbirka za članke ali dogodke lahko hitro zapolni njegovo mejo. Cene so navedene v dolarjih in ne vključujejo morebitnih davkov.

Trije stroškovni scenariji

Statični portfelj. Vzemimo samostojnega oblikovalca, ki projekte ureja ročno, uporablja svojo domeno in ne potrebuje dodatnega urednika. Framer Basic po navedeni ceni pomeni 120 USD za leto, Webflow Basic pa 180 USD. Razlika je 60 USD na leto. Če pozneje vsaka nova predstavitev projekta nastane iz skupne predloge CMS, Webflowov strošek naraste na 300 USD za leto. Framer lahko ostane pri 120 USD, dokler portfelj ne preseže omejitev paketa Basic.

Stran s članki. Predpostavimo eno zbirko člankov z manj kot 1.000 zapisi, enega skrbnika in promet znotraj vključene pasovne širine. Framer Basic tako stane 120 USD na leto, Webflow Premium pa 300 USD. Če uredništvo poleg člankov uvede ločene zbirke za avtorje, projekte in dogodke, Framer Basic ne zadošča več: potreben je prehod na Pro, ki po navedeni ceni stane 360 USD na leto. Webflow Premium ima za tak vsebinski model še prostor znotraj vključene omejitve zbirk. Število potrebnih zbirk je zato lahko pomembnejše od samega števila objav.

Večjezična poslovna stran. Predpostavimo tri zbirke, slovenščino in en dodaten jezik ter sodelavca, ki ureja samo vsebino. Framer zaradi tretje zbirke potrebuje Pro; z dodatnim jezikom in urednikom vsebine znaša seštevek navedenih cen 60 USD na mesec oziroma 720 USD na leto. Pri Webflowu Premium, dodatni omejeni sedež in začetna cena Localize Essential skupaj pomenijo najmanj 49 USD na mesec oziroma 588 USD na leto. Webflowov končni znesek je odvisen od izbrane lokalizacije. V nobenem od teh izračunov niso zajeti priprava prevodov, dodatni oblikovalski sedeži ali razširitev pasovne širine.

Kaj je pokazala izdelava istega portfelja

V objavljenem preizkusu istega portfelja je avtor obema orodjema dal navodilo za štiristransko stran: domačo stran, zbirko projektov s predlogo za posamezen primer, predstavitev in kontakt. Na brezplačnem računu je Framer ustvaril celoten predvideni obseg z zbirko projektov. Webflow je po avtorjevi oceni hitreje pripravil privlačnejši prvi osnutek, vendar je omejitev brezplačnega paketa Starter na dve statični strani zahtevala zmanjšanje projekta. Pri obeh je bila za zadovoljivo mobilno postavitev potrebna dodatna prilagoditev.

Rezultat govori o konkretnem navodilu za izdelavo strani in o brezplačnih računih, ne o hitrosti vsakega prihodnjega projekta. Še posebej ne pomeni, da Webflow nima CMS v brezplačnem paketu: Starter ponuja omejen CMS, v opisanem preizkusu pa je obseg zožila omejitev statičnih strani. Za kupca je uporabna razlika med hitrim prvim vizualnim osnutkom in možnostjo, da v izbranem paketu dokonča celotno strukturo strani.

Promet in sodelavci spremenijo račun

Pasovna širina meri količino prenesenih podatkov, ne števila obiskovalcev. Portfelj z velikimi fotografijami lahko zato porabi več prenosa kot pretežno besedilna stran z enakim obiskom. Framer Basic vključuje 50 GB mesečno, Webflow Basic pa 10 GB; Framer Pro vključuje 100 GB. Pri Webflow Premium je količino pasovne širine mogoče izbrati in razširiti z doplačilom. Podjetje, ki pričakuje rast prometa, mora ob ceni CMS upoštevati tudi datoteke, ki jih bo stran dejansko dostavljala obiskovalcem.

Pri sodelovanju je odločilno, kdo spreminja vsebino in kdo zasnovo. Urednik člankov potrebuje ožji dostop kot oblikovalec, ki ureja strukturo strani. Webflow naročnino za objavljeno stran ločuje od sedežev v delovnem prostoru; tudi Framer dodatne urednike obračuna glede na vlogo. Pregledovalec, ki samo komentira delo, ni enak plačljivemu uredniku. Zato lahko ekipa z več oblikovalci dobi drugačno razmerje stroškov kot ekipa z enim oblikovalcem in več uredniki vsebine.

Selitev pomeni več kot prenos videza

Webflowova navodila za izvoz kode določajo, da je izvoz HTML, CSS, JavaScripta in datotek na voljo s plačljivim paketom Workspace, ne že s paketom Site. V izvoženi kodi ni delujočega CMS, zapisov zbirk, lokalizirane vsebine ali obdelave obrazcev. Zapise zbirk je mogoče posebej izvoziti v CSV. Statično podobo je torej mogoče prenesti, podatkovni model in funkcije vsebinske strani pa je treba na drugem gostovanju znova postaviti.

Framerjeva navodila o samostojnem gostovanju pojasnjujejo, da storitev ne omogoča izvoza objavljene strani kot paketa HTML za gostovanje drugje. Če podjetje že ob izbiri pričakuje poznejši prenos, je to stvarna razlika med orodjema. Pri vsebinski ali večjezični strani bo treba ob selitvi v vsakem primeru poskrbeti za zapise, naslove strani, preusmeritve in obrazce, zato najnižja letna naročnina ni celoten strošek odločitve.

Preberite tudi:

• WordPress ali Webflow: lažji začetek lahko pomeni težji odhod
• Carta ali Pulley: brezplačni začetek skriva dražji naslednji krog
• Google Workspace ali Microsoft 365: enaka cena ne pomeni istega paketa