Več uporabe UI sovpada z večjo proizvodnjo, ne dokazuje pa vzroka

Ameriški urad za ekonomske analize BEA je 2. oktobra 2026 v raziskovalnem povzetku predstavil analizo, po kateri so imele ameriške panoge v zveznih državah z več pogosto prijavljene uporabe umetne inteligence po letu 2020 močnejšo pot realne proizvodnje. Razlike v zaposlenosti so bile večinoma pozitivne, vendar manj natančno ocenjene. Rezultati kažejo povezavo med uporabo UI in gospodarsko uspešnostjo, ne pa deleža rasti, ki bi ga povzročila sama tehnologija.

Čas meritev je za razumevanje ugotovitve odločilen. Raziskovalci so poznejše odgovore zaposlenih o uporabi UI povezali s starejšimi podatki o proizvodnji, zaslužkih in zaposlenosti. Primerjali so torej preteklo gospodarsko pot skupin, za katere so intenzivnost uporabe izmerili šele pozneje. Takšna primerjava lahko pokaže, kje se uporaba in rast pojavljata skupaj, ne more pa sama določiti, kaj je povzročilo opaženo razliko.

Dve meritvi uporabe UI opisujeta različni stvari

Osrednje merilo je delež zaposlenih, ki v Gallupovi anketi poročajo, da UI pri delu uporabljajo vsak dan ali večkrat tedensko. Anketa ameriškega statističnega urada Business Trends and Outlook Survey pa sprašuje podjetja o uporabi UI pri poslovnih dejavnostih. Delavec lahko orodje uporablja pri posamezni nalogi, četudi ga podjetje ni uvedlo kot del svojih postopkov. Odgovora zato ne merita istega pojava na isti ravni.

Gallupovi deleži uporabnikov so višji od deležev podjetij, ki prijavljajo uporabo. Kljub tej razliki se panoge z več uporabe med zaposlenimi večinoma uvrščajo visoko tudi po odgovorih podjetij. To raziskovalcem pomaga prepoznati, kje je tehnologija bolj razširjena, ne odpravi pa razlike med osebno uporabo orodja in uporabo, ki jo prijavi podjetje. Brez podatkov o uvajanju znotraj posameznih podjetij prvega deleža ni mogoče neposredno pretvoriti v drugega.

Podatkom o uporabi so raziskovalci pridružili evidence o delovnih mestih in zaslužkih ter podatke BEA o realni proizvodnji. Osrednja primerjava je razčlenjena po zvezni državi in panogi: opazuje, kako se je ista panoga razvijala v različnih državah glede na pozneje izmerjeno uporabo UI. Tako loči razlike med kraji znotraj panoge od premikov, ki so v določenem letu zajeli celotno panogo. Še vedno pa primerja skupine, ne posameznih podjetij pred uvedbo orodja in po njej.

Proizvodnja se razlikuje jasneje kot zaposlenost

Najizrazitejši rezultat zadeva realno proizvodnjo, pri kateri je odstranjen vpliv sprememb cen. Skupine z več pogosto prijavljene uporabe UI so po izhodiščnem obdobju imele močnejšo pot proizvodnje. Ta podatek opisuje ustvarjeni gospodarski rezultat in je zato za razpravo o produktivnosti pomembnejši od samega števila ljudi, ki uporabljajo orodja. Ne pove pa še, koliko dela, kapitala in drugih vložkov je bilo potrebnih za dodatno proizvodnjo.

Pri zaposlenosti so ocene praviloma pozitivne, a je njihov razpon negotovosti širši. Opazovani vzorec ne kaže preprostega splošnega upada delovnih mest v skupinah z več uporabe UI; obenem iz njega ni mogoče zanesljivo sklepati, da je tehnologija ustvarila dodatna delovna mesta. Povprečje po zvezni državi in panogi lahko prikrije različne spremembe med podjetji ter med delavci, ki opravljajo različne naloge.

Soavtor Christos A. Makridis in Kristen Fanarakis sta v septembrskem komentarju rezultate vključila v razpravo o zaposlovanju in opozorila, da tudi njuna analiza ni povsem vzročna. Ožji sklep iz gospodarskih podatkov je pomemben: močnejša proizvodnja se pojavi v skupinah, kjer je pozneje izmerjena pogostejša uporaba UI, medtem ko je razlika v zaposlenosti preveč nenatančna za trdno napoved o njenem učinku na delovna mesta.

Večja proizvodnja še ne pomeni dokazane večje produktivnosti dela

Delovni dokument Christosa A. Makridisa, Tine Highfill in Jona D. Samuelsa posebej opozarja, da je ocenjena povezava uporabe UI z zaposlenostjo večja od povezave z realno proizvodnjo. Če bi obe oceni vzeli dobesedno in ju obravnavali skupaj, bi to pomenilo manjšo, ne večjo proizvodnjo na zaposlenega. Ker je ocena zaposlenosti nenatančna, tudi takšen izračun ni zanesljiv rezultat o produktivnosti dela. Razlika pokaže, zakaj same rasti proizvodnje ni mogoče enačiti z večjo učinkovitostjo zaposlenih.

Raziskovalci so posebej ocenili tudi povezavo s skupno faktorsko produktivnostjo, ki poskuša zajeti učinkovitost ob upoštevanju dela in kapitala. Ta mera odgovarja na drugačno vprašanje kot proizvodnja na zaposlenega. Pozitivna povezava v nekaterih modelih zato ne izbriše negotovosti pri primerjavi proizvodnje in zaposlenosti. Skupine lahko proizvedejo več tudi zato, ker zaposlujejo več ljudi, uporabljajo več kapitala ali imajo drugačno povpraševanje.

Razliko med merami dodatno poudari analiza, ki uporablja samo odgovore podjetij na ravni panog. Pri njej se jasen vzorec realne proizvodnje ne ponovi. Podjetniška anketa meri drugačno obliko uporabe, primerjava na ravni panog pa izgubi razlike med zveznimi državami znotraj iste panoge. Zato rezultat ne izniči podrobnejše primerjave z odgovori zaposlenih, pokaže pa, da je ugotovitev občutljiva na vir podatkov in raven opazovanja.

Časovni zamik otežuje pripisovanje zaslug UI

Največja odprta težava je, da so bili gospodarski rezultati zabeleženi pred merjenjem uporabe. Hitreje rastoča podjetja in območja so lahko pozneje lažje vlagala v UI; večja uporaba bi bila v tem primeru del posledice njihove prejšnje uspešnosti. Na razvoj lahko hkrati vplivajo kakovost vodenja, lokalno povpraševanje ter naložbe v programsko opremo, podatke in organizacijo dela. Statistična primerjava odstrani nekatere stalne razlike med skupinami in skupne premike panog, vseh teh vplivov pa ne more ločiti.

Preizkus z merilom izpostavljenosti UI, sestavljenim iz starejše poklicne strukture, je dal pozitivno smer ocen za proizvodnjo in produktivnost, vendar so bili razponi negotovosti široki. Takšen preizkus osnovnega vzorca ni neodvisno statistično prepričljivo potrdil. Tudi majhno število odgovorov v nekaterih kombinacijah zveznih držav in panog omejuje spremljanje sprememb uporabe skozi čas. To sta pomembni omejitvi prav pri vprašanju, ali gospodarska rast sledi uvedbi tehnologije.

UI je poleg tega pogosto vključena v programsko opremo, storitve v oblaku in ustaljene delovne postopke, zato je običajna gospodarska statistika ne zajame kot enega ločenega vložka. Za zanesljivejšo oceno njenega prispevka bodo potrebni podatki, ki bodo v istih skupinah skozi čas povezali dejansko uporabo, spremljajoče naložbe ter proizvodnjo in delo. Za slovensko gospodarstvo ameriški rezultat medtem ne daje številčne napovedi: opisuje povezavo v ameriških zveznih državah in panogah, ne učinka uvedbe UI v posameznem podjetju ali državi.

Preberite tudi: