Plačni razpon v Sloveniji: rok EU je potekel, zakon pa še zamuja

Po pregledu PwC za Slovenijo je rok za prenos pravil EU o preglednosti plačil potekel 7. junija 2026, slovenski predlog izvedbenega zakona pa še ni objavljen. Kandidat lahko za plačni razpon vpraša pred razgovorom, vendar potek roka sam po sebi še ne pomeni, da mora biti razpon po novem slovenskem zakonu naveden v vsakem oglasu.

Evropska komisija pojasnjuje, da direktiva predvideva informacijo o začetni plači ali razponu v oglasu oziroma pred razgovorom in prepoved spraševanja o kandidatovih preteklih plačah. V Sloveniji je zato treba ločiti zahtevi evropske ureditve od domačih pravil, ki že urejajo zaposlovanje in zbiranje osebnih podatkov.

Časovnica in razlika med evropsko zahtevo ter slovenskim stanjem

Direktiva je državam članicam določila rok za prenos v nacionalno pravo. V Sloveniji je bil osnutek izvedbene ureditve posredovan v obravnavo Ekonomsko-socialnemu svetu, objavljenega predloga zakona pa še ni. Naslednja pomembna koraka sta objava in sprejetje slovenskega besedila; to bo določilo domače postopke izvajanja.

Za kandidata sta najpomembnejši naslednji razliki. Pri vsaki je na eni strani predvidena zahteva direktive, na drugi pa trenutno stanje v Sloveniji:

• Zahteva direktive: kandidat naj dovolj zgodaj izve za začetno plačo ali njen razpon, da se lahko informirano pogaja. Trenutno stanje v Sloveniji: splošna obveznost navedbe razpona v vsakem zaposlitvenem oglasu ni uvedena s slovenskim izvedbenim zakonom.
• Zahteva direktive: delodajalec kandidata ne sme spraševati o plačah v sedanji ali prejšnjih zaposlitvah. Trenutno stanje v Sloveniji: posebna prepoved iz direktive še ni prenesena; zbiranje kandidatovih podatkov pa že omejujejo veljavna pravila.

Ta razlika ne preprečuje zgodnjega pogovora o plačilu. Pomeni pa, da vprašanja kandidata in prihodnje obveznosti delodajalca ni pravilno opisati kot isto stvar. Delodajalec lahko razpon sporoči že zdaj, kandidat pa lahko zanj zaprosi, še preden potrdi udeležbo na razgovoru.

Kdaj mora biti znan plačni razpon?

Po evropski ureditvi je bistveno, da kandidat izhodišče za plačilo dobi dovolj zgodaj za informirano pogajanje. Podatek je lahko v objavi prostega delovnega mesta ali posredovan pred razgovorom; obvezna objava razpona v prav vsakem oglasu iz tega ne sledi. Za kandidata je pomemben trenutek, ko lahko še smiselno presodi, ali želi nadaljevati izbirni postopek.

Razpon tudi ni zagotovilo, da bo začetna ponudba na njegovi zgornji meji. Smiselno je vprašati, po katerih merilih delodajalec določi znesek znotraj razpona in ali govori o osnovni plači ali o širšem plačilu. Če odgovor vsebuje samo eno številko, je za primerjavo koristno izvedeti še, ali gre za bruto znesek, na katero obdobje se nanaša in kakšen obseg delovnega časa zajema.

Po veljavnih slovenskih pravilih mora pogodba o zaposlitvi vsebovati znesek osnovne plače in podatke o morebitnih drugih plačilih, kot navaja državni portal SPOT. Podatek v pogodbi pride pozneje kot informacija, ki jo kandidat potrebuje za odločitev o razgovoru. Zato je povsem razumljivo, da o predvidenem plačilu vpraša že med dogovarjanjem za termin.

Ali sme delodajalec vprašati po prejšnji plači?

Direktiva predvideva prepoved vprašanj o kandidatovi zgodovini plačil. Ker slovenski izvedbeni zakon še zamuja, posameznega vprašanja o prejšnji plači ni mogoče brez dodatne presoje označiti za kršitev že prenesene posebne prepovedi. To pa delodajalcu ne daje neomejene pravice do zbiranja podatkov o kandidatu.

Informacijski pooblaščenec pojasnjuje, da mora imeti zbiranje osebnih podatkov zakonito podlago, zahtevani podatki pa morajo biti ustrezni in omejeni na potrebne. Po njegovem pojasnilu kandidat tudi ni dolžan odgovarjati na vprašanja, ki niso neposredno povezana z delovnim razmerjem. Presoja konkretnega vprašanja je odvisna od okoliščin, zato je koristneje govoriti o plačilu ponujenega dela kot sklepati, da je vsako vprašanje o prejšnjem znesku že samo po sebi dovoljeno ali prepovedano.

Če se tema odpre na razgovoru, lahko kandidat mirno odgovori: »Raje bi govoril o plačilu za to delovno mesto. Kakšen razpon ste predvideli?« Tako pove, katera informacija mu pomaga pri odločitvi, ne da bi razkril znesek iz prejšnje pogodbe. Svoja pričakovanja za novo zaposlitev lahko predstavi ločeno od preteklega plačila.

Kaj vprašati pred razgovorom

Najbolj uporaben trenutek za vprašanje o razponu je pred potrditvijo termina. Kratko sporočilo osebi, ki vodi izbor, lahko razjasni, ali se predvideno plačilo in kandidatova pričakovanja sploh prekrivajo. Vprašanje je nevtralno tudi takrat, ko oglas zneska ne vsebuje.

• »Kakšna začetna bruto plača oziroma kakšen plačni razpon je predviden za to delovno mesto?«
• »Ali se razpon nanaša na osnovno plačo ali vključuje tudi dodatke in nagrajevanje?«
• »Za kakšen obseg delovnega časa velja navedeni znesek?«
• »Katera merila določajo začetno ponudbo znotraj razpona?«

Če je odgovor zgolj »plačilo po dogovoru«, lahko kandidat prosi vsaj za okvir in pojasnilo, kaj zajema. Če delodajalec okvirja še ne navede, lahko kandidat pove svoja pričakovanja za novo vlogo in vpraša, ali so skladna s predvidenim plačilom. Več o tem trenutku izbire pojasnjuje besedilo o razponu pred razgovorom.

Kako se lahko pripravi delodajalec

Delodajalec lahko pred sprejetjem slovenskega zakona za odprta delovna mesta določi predvideno začetno osnovno plačo ali uporaben razpon. Pomembno je, da vsi, ki komunicirajo s kandidati, enako razumejo, ali navedeni znesek vključuje dodatke, spremenljivo nagrajevanje ali le osnovno plačo. Jasna merila za začetno ponudbo pomagajo tudi takrat, ko imata kandidata za isto vlogo različne izkušnje.

Smiseln je še pregled prijavnih obrazcev in vprašanj za razgovor. Če delodajalec prejšnjo plačo sprašuje samo zato, da bi določil novo ponudbo, lahko namesto tega predstavi svoj razpon in vpraša po kandidatovih pričakovanjih za ponujeno delo. Ko bo slovensko izvedbeno besedilo sprejeto, bo mogoče takšno pripravo uskladiti z njegovimi konkretnimi zahtevami.

Preberite tudi:

• Razpon plače pred razgovorom: kaj sme kandidat zahtevati
• Slovenska ali evropska znamka: napačen razred lahko izniči prihranek
• DeepL ali Google Prevajalnik: slovenščina še vedno potrebuje pregled