80 % zaposlenih želi več UI, kot jim dopušča delo

Cognizant je 9. oktobra 2026 v ameriškem Teanecku predstavil mednarodno raziskavo, po kateri 80 % zaposlenih želi umetno inteligenco (UI) pri delu uporabljati več, kot jim dopušča sedanja vloga. Raziskava obravnava razkorak med tem, kaj bi zaposleni z UI radi počeli, in tem, koliko jo dejansko uporabljajo.

Za delodajalce je odgovor na vprašanje, zakaj je uporabe manj od želene, odvisen od konkretnega dela. Zaposlenega lahko omejujejo dostop do odobrenega orodja, pravila za njegovo uporabo, znanje ali pa orodje, ki mu pri nalogi ne pomaga. Zato zanimanje zaposlenih in število prijav v orodje povesta različni stvari.

Želja po uporabi še ne pomeni, da je delo zanjo pripravljeno

V raziskovalnem pregledu Cognizanta, ki temelji na odgovorih več kot 10.000 zaposlenih, od 72 do 82 % vprašanih v posameznih skupinah ocenjuje, da jim ponujena orodja UI ne ustrezajo. Tako imenovana aktivacijska vrzel meri razliko med želeno in dejansko uporabo. Pozitivna vrzel pomeni, da bi zaposleni UI uporabljal več, če bi mu okoliščine to omogočale; sama po sebi še ni izmerjena izguba produktivnosti.

Ta razlika je pomembna pri razlagi nizke uporabe. Zaposleni lahko pozna nalogo, pri kateri bi mu UI koristila, vendar zanjo nima dovoljenja ali primernega orodja. Lahko ima dostop, pa ne ve, katere podatke sme vnesti ali kako mora preveriti rezultat. V obeh primerih bi oznaka »nezainteresiran« prikrila oviro, na katero lahko vpliva delodajalec.

Odobreno orodje lahko zgreši pravo nalogo

Raziskava opozarja na neujemanje med splošnimi orodji in načinom dela posameznih ekip. Njeni opisi uporabe kažejo, da zaposleni UI pogosteje vključujejo v preprostejša opravila, kot so povzemanje, poročanje in priprava predstavitev, precej redkeje pa v zahtevnejše načrtovanje. To ne pomeni, da vsaka ekipa potrebuje zahtevnejšo uporabo: pomembno je, ali odobrena rešitev ustreza opravilu, pri katerem jo zaposleni želi uporabiti.

Razlika se lahko izgubi v skupni številki o sprejetju UI. Poskusno vprašanje orodju je zabeležena aktivnost, ne pove pa, ali je odgovor mogoče uporabiti v delovnem postopku. Vodja zato iz pogostosti uporabe ne more zanesljivo sklepati, ali ljudi omejuje zanimanje, kakovost odgovorov, dostop ali nejasna pravila. Za odgovor mora poznati nalogo, pri kateri se uporaba ustavi.

Usposabljanje in uporabnost sta ločeni oviri

Tudi dobro usposobljen zaposleni lahko obtiči pri neustreznem orodju. V poročilu BINJE je navedena ocena Cognizantovega izvršnega direktorja Ravija Kumarja S: »Context-specific tools perform where generic ones stall.« Poročilo opisuje tudi uporabo neodobrenih rešitev, kadar odobrene ne zadovoljijo potreb zaposlenih.

Usposabljanje lahko razjasni, kaj orodje zna, kako preveriti njegov odgovor in kje veljajo meje uporabe. Ne more pa samo dodati podatkov ali funkcij, ki jih odobrena rešitev za določeno opravilo potrebuje. Obratno tudi boljše orodje ne odpravi negotovosti zaposlenega, ki ne pozna pravil. Delodajalec mora ti oviri prepoznati ločeno, sicer lahko ponudi novo izobraževanje tam, kjer je težava v zasnovi delovnega postopka.

Kaj lahko preveri vodja manjše ekipe

Za slovensko ekipo je uporaben pregled nekaj konkretnih opravil, pri katerih zaposleni sami vidijo možnost za UI. Pri vsakem je smiselno ugotoviti, kaj želijo z orodjem narediti, kaj jim je dovoljeno in kje se poskus ustavi. Tako se pogovor premakne od splošnega vprašanja, ali ekipa »uporablja UI«, k oviri, o kateri je mogoče sprejeti odločitev.

Naloga: Kateri del dela naj bi orodje opravilo in kakšen rezultat bi bil uporaben? Če pričakovani rezultat ni jasen, dodatna dovoljenja še ne povedo, ali je uporaba smiselna.
Dostop in pravila: Ali imajo zaposleni odobreno rešitev za to opravilo in vedo, katere podatke smejo uporabiti? Nejasno pravilo lahko ustavi tudi sodelavca, ki bi orodje rad preizkusil.
Ustreznost orodja: Ali rešitev obvlada nalogo v obliki, v kateri se pojavlja pri delu? Težava z uporabnostjo zahteva drugačen odgovor kot pomanjkanje osnovnega znanja.
Podpora: Ali zaposleni ve, kako preveriti izhod, popraviti napako in poiskati pomoč? Kratek prikaz na njegovem opravilu lahko razkrije, katera pomoč mu manjka.

To je kontrolni seznam za pogovor, ne napoved učinka posameznega ukrepa. Če zaposleni nalogo zna opisati in pravila razume, a je z odobrenim orodjem ne more opraviti, je smiselno preveriti ustreznost rešitve. Če orodje deluje, uporaba pa se ustavi pri dovoljenjih ali preverjanju odgovorov, sta potrebna jasnejše pravilo oziroma ciljna podpora.

Mednarodni rezultat in slovensko delovno mesto

Objavljeni mednarodni rezultat ni podatek o deležu slovenskih zaposlenih ali o razmerah v posameznem podjetju. Za slovenske vodje in kadrovske službe je njegova vrednost v razlikovanju med pripravljenostjo ljudi ter pogoji, v katerih delajo. Posledica je lahko povsem konkretna: ekipa ima kupljeno orodje in opravljeno usposabljanje, zaposleni pa za nalogo, pri kateri bi jim UI pomagala, še vedno nimajo uporabne in dovoljene poti.

Preberite tudi: