EUCCS bo povezal reševalce čez meje, priklop se začne leta 2030

Evropska komisija je 30. septembra 2026 predlagala vzpostavitev sistema EUCCS, ki bi policiji, gasilcem, nujni medicinski pomoči in civilni zaščiti omogočil povezovanje čez državne meje; postopni priklop nacionalnih omrežij naj bi se začel leta 2030. Predlog zajema države EU in pridružene schengenske države. Sistem še ni uveden: o zakonodajnem okviru morata odločiti Evropski parlament in Svet EU.

Predlagani uredbi imata različni nalogi. Prva določa vzpostavitev evropske povezave za komunikacijo organov pregona, druga pa okvir, po katerem bi se vanjo lahko vključile službe civilne zaščite. Za čezmejno intervencijo je razlika pomembna: evropska povezava sama še ne pomeni, da bodo gasilci ali reševalci iz vsake države že priključeni. O vključitvi teh služb bo odločala posamezna država.

Kaj bi se spremenilo pri čezmejni intervenciji

Interventne službe danes uporabljajo namenska nacionalna komunikacijska omrežja, vendar ta med seboj pogosto niso povezana ali tehnično združljiva. Ekipa, ki pomaga na drugi strani meje, zato ne more samodejno uporabljati istih komunikacijskih možnosti kot domače službe. EUCCS je zasnovan kot povezava nacionalnih sistemov: policist, gasilec ali zdravstveni reševalec bi lahko med skupnim odzivom dosegel sodelavce drugih služb in držav prek varne komunikacije.

Predvideni prehod od ozkopasovnih radijskih zvez k širokopasovni povezljivosti, tudi prek tehnologije 5G, bi poleg govora omogočil izmenjavo sporočil, videa, podatkov in lokacije v realnem času. To je uporabno, kadar ekipe na različnih delih iste intervencije potrebujejo skupen pregled nad razmerami. Posnetek območja, položaj ekipe in glasovno sporočilo bi lahko potovali po povezani infrastrukturi, namesto da bi jih službe usklajevale prek ločenih komunikacijskih poti.

Načrt predvideva tudi prednostno obravnavo komunikacije interventnih služb, kadar je mobilno omrežje preobremenjeno. Če zemeljske povezave odpovejo, naj bi dodatno povezljivost zagotavljali sateliti EU. Obe možnosti naslavljata težavo, ki je ob večji nesreči posebej izrazita: potreba po usklajevanju raste prav takrat, ko je običajno omrežje lahko moteno. Predvidena sta še šifriranje ter zaščita pred kibernetskimi in hibridnimi grožnjami.

Skupna povezava, nacionalni nadzor

EUCCS naj bi omrežja držav povezal, države pa bi ohranile nadzor nad svojimi nacionalnimi sistemi. Sodelovale bi tudi pri upravljanju evropskega sistema prek skupine svojih strokovnjakov. Za interventne službe to pomeni skupno komunikacijsko pot med državami, medtem ko organizacija domačih omrežij in operativno vodenje ekip ostajata v pristojnosti držav. Povezljivost med službami sama po sebi ne spreminja tega, kdo vodi intervencijo.

Na evropski ravni je predviden center za spremljanje omrežja, ki bi državam omogočil povezavo prek varnega optičnega omrežja. Namesto da bi vsaka država gradila ločeno povezavo z vsako drugo, bi se nacionalni sistemi povezali prek skupne točke. Drugi center bi spremljal kibernetska tveganja, ocenjeval grožnje in državam pomagal pri odzivanju nanje. To sta podporna dela skupne infrastrukture, ki naj bi omogočila delovanje povezave med nacionalnimi sistemi.

Za Slovenijo je zato pomembno razlikovati med evropsko infrastrukturo in domačim priklopom. Evropski predlog postavlja pogoje, da se nacionalna omrežja lahko povežejo; dejanska uporabnost za posamezno ekipo bo odvisna tudi od pripravljenosti slovenskega omrežja in od tega, katere službe bo država vključila. Predlog ne določa posebnega datuma, ko bi se priključila Slovenija.

Vključitev gasilcev in reševalcev je odločitev države

Predlog za uporabo EUCCS v civilni zaščiti državam dopušča, da vključijo gasilce, reševalce, nujno medicinsko pomoč in druge pristojne službe; Komisija na podlagi odgovorov držav ocenjuje, da bi ob široki vključitvi sistem lahko uporabljalo več kot pet milijonov pripadnikov interventnih služb. Ta ocena se nanaša na možne uporabnike komunikacije, ne na število intervencij ali ljudi, ki so že priključeni.

Če država te službe vključi, mora njihova komunikacija delovati skupaj s sistemom organov pregona in evropsko povezavo. Vključene službe morajo biti zajete v nacionalni strategiji širokopasovnih kritičnih komunikacij ter v postopkih za skupno ukrepanje. Država mora Komisiji sporočiti tudi imena in naloge vključenih organizacij. Takšna ureditev naj bi omogočila, da je pri skupni intervenciji jasno, katere službe lahko sodelujejo v povezani komunikaciji.

Predlog obravnava še primere, ko na prizadetem območju zemeljsko omrežje ne zadošča ali je prekinjeno. Države bi lahko za potrebe evropskega mehanizma civilne zaščite dale na voljo hitro namestljiva komunikacijska sredstva, na primer mobilne bazne postaje. Za njihovo čezmejno uporabo so predvideni skupni minimalni pogoji in postopki. To je dopolnilo povezovanju stalnih omrežij, saj lahko intervencija potrebuje komunikacijo tudi tam, kjer običajna pokritost začasno odpove.

Preizkusi potekajo, odločitev o uredbah še čaka

Program EUCCS Preparation opisuje povezana nacionalna preizkusna okolja ter terenska preizkusa v italijanski Civitavecchii in nemškem Aschaffenburgu, od katerih vsak vključuje več kot sto udeležencev. Program razvija tudi postopke sodelovanja med službami in preizkuša tehnologije za njihovo povezovanje. Ti preizkusi pomagajo pripraviti prihodnjo uporabo, vendar še ne pomenijo rednega priklopa nacionalnih služb na EUCCS.

Naslednji zakonodajni korak je obravnava predlaganih uredb v Evropskem parlamentu in Svetu EU. Šele sprejeti besedili bosta določili veljavna pravila za povezovanje nacionalnih omrežij in vključevanje služb civilne zaščite. Nato bodo morale države svoje sisteme in postopke pripraviti za postopno priključevanje; od teh odločitev bo odvisno, kdaj bodo lahko slovenske interventne ekipe pri delu čez mejo uporabljale skupno komunikacijsko povezavo.

Preberite tudi:

• PDF leta 2028 ne bo e-račun: podjetja morajo pripraviti XML in kontrole