SDH-jev agent skrajša pripravo poročila z dneva na nekaj ur ali minut

Na srečanju Slovenskega državnega holdinga (SDH) v Ljubljani 21. oktobra 2026 je Blaž Kažič z Instituta Jožef Stefan predstavil agenta, s katerim se je priprava poročila v prikazanem primeru skrajšala z enega dneva na nekaj ur ali minut, navaja odsek za umetno inteligenco IJS. Sistem deluje v okolju SDH. Agent ima omejen dostop do podatkovne baze, vsako navedeno številko pa mora povezati z virom.

Pred hitrejšim sestavljanjem poročila je bilo treba pripraviti podatkovno podlago. Po Delovem poročilu z dogodka se je delo začelo z digitalizacijo dokumentov, v postopek so vključili povratno zanko, Kažič pa je opozoril: »Generiranje je poceni, preverjanje pa ne.« Predstavljeni časovni prihranek zato opisuje pripravo poročila, ne celotnega časa do pregledanega in potrjenega besedila.

Kako gradivo postane poročilo

Prvi korak v predstavljenem poteku je bila digitalizacija dokumentov. Ta podrobnost je pomembna, ker agent za pripravo uporabnega besedila potrebuje gradivo, do katerega lahko dostopa v ustrezni obliki. Hitrost ustvarjanja poročila je torej povezana tudi s predhodnim delom na dokumentih, ne le z delovanjem generativnega modela.

Naslednji del poteka je uporaba podatkovne baze SDH. Agent iz nje črpa številke, vendar je njegov dostop omejen. Iz javnega opisa ni razvidno, kako so dokumenti tehnično povezani z bazo ali katere vrste datotek sistem obdela samodejno. Jasna pa je razdelitev vlog: pripravljeno gradivo in dovoljen dostop določata, kaj lahko agent uporabi, preden sestavi poročilo.

Takšna ureditev pojasni, zakaj poročila ni smiselno razumeti kot besedilo, ki nastane iz splošnega znanja modela. Pri številčnih trditvah mora biti mogoče priti nazaj do podatka, iz katerega so nastale. Če je gradivo razdrobljeno med dokumenti in bazo, hitrejše pisanje samo po sebi še ne odpravi dela pri pripravi vhodnih podatkov in urejanju njihovega pomena.

Na dogodku sta bili kot možni nalogi agenta omenjeni tudi analiza tveganj in spremljanje portfelja. To opisuje predvideno širino uporabe, medtem ko je navedeni časovni rezultat vezan na ustvarjanje poročila. Podatki o drugih nalogah ne povedo, koliko časa bi agent prihranil pri njih ali kakšen bi bil rezultat po vsebinskem pregledu.

Zakaj mora imeti številka svoj vir

Najbolj konkretno predstavljeno pravilo zadeva sledljivost. Omejen dostop določa, katere podatke agent lahko uporabi; zahteva po viru pa omogoča pregled posamezne navedbe v nastalem poročilu. Gre za dva različna dela istega postopka: prvi zameji dostop do podatkov, drugi pomaga presoditi, od kod izvira trditev v besedilu.

Povezava med številko in virom je posebej uporabna, kadar je treba preveriti obdobje, na katero se podatek nanaša, ali razliko med podobnimi kazalniki. Številka je lahko pravilno prepisana, pa kljub temu ne ustreza trditvi, v katero je vključena. Navedba vira tega problema ne reši samodejno, pregledovalcu pa da določen zapis, s katerim lahko trditev primerja.

Predstavitev omenja tudi povratno zanko. Ta pomeni, da nastali odgovor ni zadnja stopnja dela, če ga je treba popraviti ali dopolniti. Javni opis ne določa, kdo pregleduje posamezne izhode in kako se popravki tehnično vrnejo v sistem. Za razumevanje prikazanega primera je bistveno, da je možnost popravka vključena v potek priprave poročila.

Takšna zasnova ne prenaša odgovornosti za razlago podatkov na agenta. Poročilo mora poleg pravilne številke ohraniti tudi njen pomen: kaj meri, na katero obdobje se nanaša in ali podpira sklep v besedilu. Prav tu nastane delo, ki ga hitrost sestavljanja osnutka ne zajame.

Kaj meri časovni prihranek

Predstavljena razlika v času se nanaša na pripravo poročila v opisanem primeru. Iz objavljenih podatkov ni mogoče izračunati prihranka za celoten postopek, saj niso navedeni čas priprave vhodnega gradiva, trajanje pregleda in obseg morebitnih popravkov. Hiter osnutek je zato konkreten rezultat pri enem opravilu, medtem ko strošek preverjanja ostaja ločeno vprašanje.

To razlikovanje je pomembno tudi pri ponavljajoči se uporabi. Če agent vedno znova uporabi pripravljeno gradivo, se lahko začetno delo porazdeli med več poročil. Če mora pregledovalec pri vsakem izhodu posebej razrešiti nejasne trditve, se del prihranjenega časa porabi po nastanku osnutka. Za nobenega od teh dveh potekov niso objavljeni podatki, ki bi omogočili račun o skupnem učinku v SDH.

Merilo za tak račun bi bil čas od razpoložljivega gradiva do potrjenega poročila, skupaj s popravki, ne samo trajanje agentovega odgovora. Enako pomembno bi bilo vedeti, koliko poročil je zajetih v primerjavi in ali so po obsegu ter zahtevnosti podobna. Predstavitev tega ne razčleni, zato iz prikazanega časovnega razpona ni mogoče sklepati o povprečnem prihranku zaposlenih.

Na katera poročila se primer nanaša

Obseg uporabe ostaja pomemben za presojo rezultata. SDH v svojem dokumentnem središču ločeno objavlja letna poročila družbe in skupine, poročila o upravljanju naložb ter kvartalna poročila o upravljanju. Predstavitev agenta ne določa, da je bil prikazani primer katero od teh javno objavljenih poročil. Časovnega rezultata zato ni mogoče pripisati vsem vrstam dokumentov SDH.

Primer je kljub tej omejitvi dovolj določen, da pokaže, kje je sprememba nastala: pri sestavljanju poročila iz pripravljenega gradiva in podatkov, do katerih ima agent omejen dostop. Hkrati zahteva sledljivost številk in dopušča popravke. Podatek, ki bi pokazal širši učinek, je trajanje ponavljajoče se priprave do potrjenega končnega poročila, skupaj s časom, porabljenim za preverjanje.

Preberite tudi:

• Slovenska ali evropska znamka: napačen razred lahko izniči prihranek
• PDF leta 2028 ne bo e-račun: podjetja morajo pripraviti XML in kontrole
• Copilot in Gemini preizkusite na delu, ne na pripravljenem demu