Fleuret je zbral 4 milijone evrov za neprekinjene vdorne teste

Pariški Fleuret AI je 5. oktobra 2026 objavil financiranje v višini 4 milijonov evrov za razvoj neprekinjenih vdornih preizkusov. Predsemenski krog je vodil RAISE Ventures; sodelovali so še Auriga Cyber Ventures, Wind Capital, Better Angle in poslovni angeli iz kibernetske varnosti. Podjetje, ki sta ga ustanovila Yanis Grigy in Augustin Ponsin, namerava sredstva usmeriti v zaposlovanje strokovnjakov za umetno inteligenco, programsko opremo in ofenzivno varnost ter v razvoj platforme.

Po podatkih PE Magazine so vlagatelji vložili 3 milijone evrov, dodatni milijon evrov pa je posojilo Bpifrance za raziskave in razvoj; posel je bil sklenjen julija, izdelek pa je po poletnem pilotu v uporabi pri sedmih podjetjih. Oktobrska objava tako predstavlja že sklenjeno financiranje. Celotni znesek vključuje dolg in vložke vlagateljev.

Kaj Fleuret povezuje v stalni preizkus

Jedro ponudbe sta agenta Emile in Champollion, ki po opisu podjetja popišeta okolje naročnika ter pregledujeta spletne aplikacije, programske vmesnike in infrastrukturo. Iščeta ranljivosti in jih skušata izkoristiti. Pri ugotovitvi naj bi nastal ponovljiv dokaz, kako je mogoče napako izrabiti, zato naročnik ne dobi le opozorila o morebitni ranljivosti, temveč tudi konkretno pot napada. Ta podatek pomaga določiti, katero napako odpraviti najprej.

Obljubljeni proces vodi od pregleda izpostavljenih sistemov prek iskanja ranljivosti in dokaza izkoristljivosti do pomoči pri odpravi ter preverjanja popravka. Po opisu ponudbe platforma spremlja napadalno površino in lahko po spremembi sistema sproži nov test. Če nova izdaja aplikacije spremeni način prijave ali pravice dostopa, prejšnje poročilo opisuje starejše stanje. Vrednost ponovitve je v tem, da se znova preizkusi pot, ki je bila prej ranljiva.

Tak cikel zahteva sledljivost med najdbo, spremembo programske opreme in rezultatom ponovljenega poskusa. Razvijalčeva oznaka, da je naloga končana, še ne pove, ali je ista pot napada res zaprta v delujoči različici. Samodejni pregled lahko odkrije novo izpostavljeno storitev, vendar brez preizkusa izkoristljivosti in poznejše ponovitve ne odgovori na isto vprašanje kot vdorni test. Fleuret želi te dogodke povezati v zgodovino posamezne ranljivosti.

Izdelek je v uporabi, spremljanje popravkov pa še nastaja

Osnovni preizkus je po navedbah ustanovitelja že v uporabi pri naročnikih. Grigy je v pogovoru za Télécom Paris dejal: »Our product is “live” and in production at several major clients«; za posamezen dogovorjeni obseg preizkusa je navedel ceno 4.000 evrov. Omenil je pregled spletnih aplikacij, vmesnikov in zunanje infrastrukture, širitev na oblak, Active Directory in mobilne sisteme pa predstavil kot nadaljnji razvoj. Njegovi trditvi o hitrosti in odsotnosti lažnih alarmov sta predstavitev ponudnika, ne rezultat neodvisnega primerjalnega preizkusa.

Najbolj odprt del ponudbe je spremljanje po odkritju napake. V razvoju so razvrščanje glede na dejansko izkoristljivost, povezave z orodji razvojnih ekip, samodejni ponovni preizkus in poročilo o uspešnosti popravka. Uporaba obstoječega orodja pri naročnikih zato še ne pomeni, da je celoten opisani cikel pri njih že vzpostavljen. Tu je meja med pogostejšim avtomatiziranim iskanjem ranljivosti in storitvijo, ki lahko pokaže, kako se je tveganje po posegu res spremenilo.

Dokaz izkoristljivosti posamezne najdbe tudi ne pove, kolikšen del sistema je bil zajet. Ročni preizkuševalec lahko zasleduje zapleteno poslovno logiko, razmerja med uporabniškimi vlogami in nenavadne povezave med sistemi. Pri avtomatiziranem izdelku zato obseg preizkusa vpliva na pomen vsakega poročila: ugotovitev za pregledani del še ne zajame vseh poti do občutljivih podatkov. Za primerjavo z ročnim pregledom bo pomembno, kako široko lahko Fleuret testira okolje in kako jasno pokaže meje tega obsega.

Komu se ponavljajoči preizkusi izplačajo

Stalni model ima največ poslovnega smisla tam, kjer se javno dostopne aplikacije ali programski vmesniki pogosto spreminjajo. Organizacija lahko opravi temeljit enkratni test, nato pa z novo izdajo doda funkcijo ali spremeni pooblastila, ki jih prejšnji rezultat ne zajema. Če se ponovni preizkus sproži ob taki spremembi in preveri tudi že popravljene napake, je razmik med nastankom težave in uporabnim dokazom o njenem stanju krajši. To je operativna prednost, ki jo Fleuret želi ponuditi evropskim organizacijam.

Cena posameznega obsega še ne pove stroška neprekinjenega programa. Ta je odvisen od števila aplikacij, meja dovoljenega testiranja, pogostosti sprememb, vključenih ponovitev in časa strokovnjakov, ki morajo ugotovitve oceniti ter popravke izvesti. Pri sistemu z redkimi izdajami je razlika do občasnega ročnega preizkusa manjša kot pri hitro spreminjajoči se storitvi. Iz objavljenih podatkov zato ni mogoče izračunati prihranka, ki bi veljal za vsako stranko.

Za organizacije, ki morajo izkazovati obvladovanje kibernetskih tveganj, je pomembna tudi oblika dokaza: katera ranljivost je bila izkoristljiva, kateri popravek je bil uveden in kaj se je zgodilo ob ponovitvi. Samo pogostejše izvajanje testov takšne sledljivosti še ne ustvari. Ob širitvi Fleuretove platforme bo za kupce najbolj poveden obseg že uvedenega spremljanja popravkov pri naročnikih in način, kako so rezultati ponovitev vključeni v njihovo delo.

Preberite tudi:

• Osavul je zbral 8,5 milijona € in cilja na kritično infrastrukturo
• Reply Next je zbral 400.000 € za agente, ki odgovarjajo namesto poslovalnic