Slovenija se približuje Pax Silica, vendar članstvo še ni dogovorjeno

Slovenija je 24. septembra 2026 v New Yorku na povabilo ZDA podpisala skupno izjavo o partnerstvu za priložnosti na področju umetne inteligence, kot navaja objava zunanjega ministrstva; v slovenskem imenu jo je podpisal zunanji minister Tone Kajzer, ki je ob tem dejal: »Krepimo sodelovanje z zaupanja vrednimi partnerji na področjih umetne inteligence, varnih dobavnih verig, polprevodnikov, kritičnih mineralov in tehnoloških inovacij.« Izjava je zasnovana kot okvir za gospodarsko in tehnološko sodelovanje.

Po poročilu AI Balkans je podpis začetni korak k morebitni vključitvi Slovenije v ameriško pobudo Pax Silica, ne pa že članstvo. Izjava odpira prostor za sodelovanje pri umetni inteligenci in tehnologijah, od katerih je odvisna, vendar sama ne dodeljuje projektov, naložb ali računske zmogljivosti slovenskim podjetjem in ustanovam. Prav razlika med politično zavezo in izvedbo določa, kaj lahko udeleženci pričakujejo zdaj.

Kaj zajema podpisana izjava

Poročilo Liderja med področji sodelovanja navaja razvoj in uporabo umetne inteligence, inovacije, vključevanje zasebnega sektorja ter varne in odporne dobavne verige. Izjava ima zato širši domet od skupnega razvoja programske opreme. Povezuje gospodarsko uporabo tehnologije z vprašanjem, ali bodo partnerji imeli zanesljive pogoje za njeno razvijanje in delovanje.

Med temi pogoji so energija, polprevodniki in računalniška infrastruktura. Dostop do njih je v izjavi naveden kot cilj sodelovanja, ob zmanjševanju odvisnosti od nezanesljivih dobavnih verig. To lahko pomeni pogovore o različnih delih tehnološkega ekosistema, od sestavnih delov do zmogljivosti za izvajanje modelov. Besedilo, predstavljeno ob podpisu, pa ne navaja dodeljenih kapacitet, lokacij novih objektov ali načina, po katerem bi slovenska ustanova že lahko pridobila računske vire.

Slovenska ambicija je, da čezatlantsko sodelovanje ustvari priložnosti za projekte in naložbe v celotnem ekosistemu, tudi za domače inovatorje. Pri razvoju tehnologije želi država nastopati kot dejavna partnerica, ne zgolj kot uporabnica rešitev, nastalih drugje. Za dejansko naložbo pa bi morali biti določeni vsaj projekt, vlagatelj in pogoji izvedbe; podpis o nobenem od teh elementov še ne daje konkretne odločitve.

Kje so možne koristi za podjetja

Za razvijalce rešitev umetne inteligence je najbližja možnost povezovanje s partnerji pri razvoju in uporabi tehnologije. To bi lahko dobilo obliko skupnih projektov z ameriškimi ali drugimi sodelujočimi podjetji, če bodo podpisniki takšne projekte zasnovali. Trenutno pa izjava ne določa programa, na katerega bi se slovensko podjetje lahko prijavilo na podlagi samega podpisa, niti ne obljublja pogodbe ali financiranja posameznemu izvajalcu.

Drugo področje so podjetja v dobavnih verigah. Ker sodelovanje izrecno vključuje polprevodnike, kritične minerale, energijo in varnost preskrbe, možne priložnosti niso omejene na izdelovalce modelov umetne inteligence. Dobavitelj komponent ali storitev bi lahko imel vlogo pri poznejšem skupnem projektu, če bi bile znane potrebe, partnerji in nabavni pogoji. Brez takšne izvedbene povezave širina podpisane izjave še ne pomeni naročila za slovensko podjetje ali posebnega dostopa do ameriškega trga.

Razlika je pomembna tudi za podjetja, ki umetno inteligenco predvsem uporabljajo. Boljša razpoložljivost energije, čipov in računske infrastrukture bi lahko vplivala na stroške ter zanesljivost tehnoloških storitev, vendar izjava ne določa, kdo bi te vire zagotavljal in pod kakšnimi pogoji. Koristi za uporabnike bodo zato odvisne od morebitnih poznejših dogovorov o infrastrukturi in od tega, ali se bodo ti prenesli v storitve, dosegljive v Sloveniji.

Kaj pomeni podpis za raziskovalce

Raziskovalne ustanove bi se lahko vključile v čezatlantske povezave pri razvoju umetne inteligence in pri sodelovanju z industrijo. Takšna možnost izhaja iz ciljev mednarodnega sodelovanja in spodbujanja inovacij, vendar objavljeni opis izjave ne določa raziskovalnega razpisa, partnerstva z imenovano univerzo ali sredstev za posamezen projekt. Zato je mogoče govoriti o odprtem okviru za povezovanje, ne pa o novem financiranem programu za slovenske raziskovalne skupine.

Računska infrastruktura je za raziskave posebej oprijemljivo vprašanje. Skupina, ki razvija ali preizkuša zahtevnejše modele, potrebuje dostop do zmogljivosti ter jasna pravila o uporabi in stroških. Izjava se dotakne dostopa do infrastrukture, ne ureja pa njegove razdelitve med države, ustanove ali podjetja. Morebitna korist bo nastala šele, če bodo prihodnji projekti določili dejanske kapacitete, upravičence in način njihove uporabe.

Zakaj Pax Silica ostaja naslednji korak

Pax Silica je ameriška pobuda za sodelovanje zaupanja vrednih partnerjev pri umetni inteligenci in globalnih tehnoloških dobavnih verigah. Njen poudarek na varnosti preskrbe in zmanjševanju strateških odvisnosti se ujema s področji slovenske izjave. Prav ta vsebinska povezava pojasnjuje, zakaj podpis približuje Slovenijo pobudi, ne da bi sam urejal njeno vključitev. O morebitnem pristopu bi morala slediti ločena odločitev oziroma nadaljnji dogovor.

Za zdaj je zato odločilno, kaj bo sledilo diplomatskemu podpisu: dogovor o vključitvi, imenovani partnerji in projekti ter pogoji financiranja ali dostopa do infrastrukture. Šele ob takih odločitvah bodo podjetja in raziskovalne ustanove lahko ocenili, ali se nova povezava z ZDA prevaja v njihove dejanske razvojne možnosti.

Preberite tudi:

• Akt o UI v Sloveniji: oznaka vsebine je le ena od obveznosti